[V ŽARIŠČU 👀 ] Goljufije z mesom tudi v naši državi – med vsemi drugimi težavami – predstavljajo resen problem za potrošnike in domače kmete. 🥩🥩 VEČ 🤔 https://t.co/ktnpeTqVW9 https://t.co/hWoFzQ2Jgk
02.04.2025
Ob zaključku poletja nastopi čas za pridelavo motovilca (Valerianella locusta L.), ki je med pridelovalci v Sloveniji tradicionalna jesensko zimska solatnica. Namen setve motovilca je pridelava listov v značilnih manjših listnih rozetah.
Bakterijski ožig aktinidije je nova zelo nevarna in invazivna bolezen kivija. Evropska organizacija za varstvo rastlin jo uvršča na listo karantenskih škodljivih organizmov. Bolezen so v Sloveniji prvič odkrili leta 2013 v nasadu na Primorskem.
Neurja s točo so tudi v letošnjem letu prizadela različna območja v Sloveniji. Nalivi so močno zbili tla, veter je poškodoval in lomil rastline, toča pa je še dodatno bolj ali manj prizadela delo pridnih rok.
Po spravilu spomladanskih in zgodnjepoletnih vrst zelenjave, ki jim ustreza dolg dan, nastopi čas za pridelavo zelenjavnih vrst kratkega dne. To so tiste vrste, ki jih pridelujemo v času, ko se dan že krajša.
Letošnje poletje si bomo zapomnili po vremenskih katastrofah. Uničevali so toča, neurja, na koncu pa še katastrofalne poplave. Pri divjanju in poplavljanju rek ter hudournikov niso bili varni niti vrtovi, polja, sadovnjaki in travniki.
Verjetno bi zelo težko našli vrt, v katerem ne bi pridelovali kapusnic. V vrtove pogosto posadimo kolerabico, glavnato in listnato zelje, cvetačo, brokoli, brstični in glavnati ohrovt.
Fižol je v Sloveniji zelo pomembna vrsta zelenjave. Uvrščamo ga v družino metuljnic (Fabaceae) ali stročnic. Rastline iz te družine, to so fižol, grah, bob, soja, leča, čičerika, bogatijo tla z dušikom.
Lovor (Laurus nobilis L.) je vedno zelen grm ali manjše drevo z usnjatimi, bleščeče temno zelenimi listi. Izvira iz Male Azije, razširjen je po vsem Sredozemlju, že stoletja pa ga gojijo po vsej Evropi in številnih drugih regijah po vsem svetu.
V Sloveniji ima pridelava zelja dolgo tradicijo. Zato moramo tehnologijo pridelave poznih sort zelja prilagoditi cilju in namenu pridelave, ki se mora jeseni odraziti v bogatem in kakovostnem pridelku zeljnih glav.