V seriji poglavij o ekološki pridelavi jagodičja smo v prvih dveh delih pojasnili, da so bistvo ekološke (in tudi ostalih načinov) pridelave preventivni ukrepi in primerne tehnološke prilagoditve.

Kot je bilo opisano v prvih dveh delih, so to primeren kolobar, razumno namakanje, uporaba različnih zastirk za zadrževanje vlage in proti plevelom. Tokrat se bomo posvetili varstvu jagodičja, ki tako kot vsi ostali ukrepi temelji na preventivnih dejanjih kot je zaščita jagodičja proti dežju, senčenje rastlin, sajenju tolerantnih sort s primernim razmakom med rastlinami in v zadnjem času vedno pogostejši uporabi biotičnih metod varstva rastlin.

Poškodbe zaradi ptičev

V dežju glive, v suši pršice

V zelo deževnih letih imamo v pridelavi jagodičja težave predvsem z glivičnimi okužbami, ki povzročajo različne gnilobe, plesni in rje. Če pa so že ob koncu pomladi temperature zelo poletne in ni dežja, nas hitro presenetijo razni škodljivci, kot so navadne pršice, resarji in kaparji. Vlažna in hladnejša leta nam postrežejo z ušmi, s pršicami šiškaricami in plodovo vinsko mušico. Vroča in suha poletja nam pojav glivičnih okužb sicer malo ublažijo, a se pojavijo druge težave, kot so na primer ožigi rastlin in onemogočen sprejem vode, do katerega prihaja zaradi zapiranja listnih rež. Pa tudi v najbolj optimalnih letih ne gre brez težav.

Primerna lokacija nasada

Težave lahko pomembno zmanjšamo s primernimi preventivnimi ukrepi. Prvi ukrep je primerna lokacija za nasad. Prepišne in sončne lege, kjer se hladen zrak ne zadržuje in voda po dežju hitro odteka, so vsekakor bolj primerne za postavitev nasada kot tiste, kjer se zrak slabše giblje in sonce posije le za kratek čas. Izogibamo se tudi zelo strmim legam, ki bi nam otežile primerno namakanje in onemogočile dostop s stroji. Delo si moramo kar se da olajšati in narediti čim bolj učinkovito. Na strminah ob večjih nalivih pogosto prihaja do izpiranja zemlje in erozije, s tem pa se izpirajo tudi hranila. Osnova vsake lokacije, kjer pridelujemo jagodičje, pa je seveda vir namakanja. Tudi če imamo manjšo površino, bo v vročih poletnih mesecih mukotrpno dvakrat dnevno prinašati vodo do rastlin. Če na izbrani lokaciji do sedaj nismo izvajali kmetijske dejavnosti in je bila lokacija neuporabljena, je smiselno pred zasnovo nasada vzeti vzorce tal. Le tako bomo imeli občutek, s kakšnimi tlemi imamo opravka in kako načrtovati gnojenje.

Pri uporabi sredstev za varstvo rastlin pazimo na opraševalce.

Odporne vrste in sorte

Drugi ukrep je izbor vrste in sorte. Prednost dajemo odpornim ali vsaj tolerantnim vrstam in sortam. Upoštevamo tudi splošno všečnost okusa, primernost za rast v naših pridelovalnih razmerah in če bomo pridelke postavili na trg, tudi dobro polično sposobnost in sprejemanje kupcev. Nekatere sorte jagodičja so na primer zelo občutljive za glivične okužbe, tak je na primer črni ribez sorte baldwin, ki je občutljiv za sivo plesen. Tudi med jagodami so sorte, ki so bolj občutljive za bolezni. Na primer sorta alba se je izkazala za občutljivo za črno pegavost jagod, sorta asia je v naših pridelovalnih pogojih pokazala občutljivost za pepelasto plesen in črno pegavost jagod in sorta lia, ki je pokazala občutljivost za večino glivičnih povzročiteljev okužbe. Verjetno ste tudi sami ugotovili, da v naboru različnih sort enako velja tudi za druge rastlinske vrste, prihaja do znakov bolezni različno hitro ali pa se pri določenih sortah niti ne pojavijo, medtem ko druga sorta v istem sklopu popolnoma propade.

Primeren način pridelave

Ko smo torej izbrali primerno lokacijo, vrsto in sorto je naslednja zelo pomembna odločitev izbira tehnologije pridelave. Moramo jo osnovati na realnih dejstvih in izhajati iz pogojev, ki so nam dani. V tla z visokim bazičnim pH vsekakor nima smisla saditi večjega nasada ameriških borovnic, ker je skoraj nemogoče na naravi prijazen način spremeniti pH tal iz 8 v 4,5 oziroma bi za to potrebovali mnogo let in s tem povezanih tudi precej stroškov. V tem primeru moramo prilagoditi tehnologijo pridelave in se odločiti, ali bi ameriške borovnice pridelovali v posodah ali pa bi jih sadili na v naprej pripravljene grebene. Rast v neustreznih tleh za vse rastline predstavlja stres in rastline, ki so v stresu, so izredno občutljive za bolezni in škodljivce. Na vrtu ste lahko hitro opazili, da so najprej napadene ali okužene tiste rastline, ki so že na videz manjše, imajo razbarvane liste, rastejo v senci in podobno. V večjih pridelovalnih nasadih kakorkoli prizadete rastline zato preventivno odstranjujejo iz nasada in s tem preprečijo prerazmnožitev patogena, saj se bo na teh najprej pojavil. Pri tehnologiji pridelave se moramo opredeliti tudi o vrstnih oziroma medvrstnih razdaljah sajenja. Če imate prostor, rastline sadite čim bolj narazen in pustite dovolj prostora, da bo zrak lahko krožil okoli rastlin. V gostih sestojih se bolezni in škodljivci hitro prerazmnožijo, nam pa je zaradi gostote onemogočena natančna in dobra aplikacija sredstev za varstvo rastlin.

Občutljivi plodovi

Pri sajenju jagodičja se moramo zavedati, da so to rastline, ki imajo zelo občutljive plodove. Slabo prenašajo vlago, dež, roso ali meglo. Na primer plod jagode ni zaščiten z lupino, olupkom ali kakšno drugo plastjo varovala, kot je na primer ameriška borovnica, ribez ali konec koncev tudi jabolko. Iz ploda se zato v vlagi začnejo izpirati snovi in tudi po okusu postanejo zelo vodeni. Ravno zato priporočam, da jagod pred zaužitjem ne namakate v vodi ali jih predolgo izpirate. S tem boste odstranili v vodi topne snovi, kot so sladkorji in kisline. Ko že tako mehke plodove jagod in malin zmoči dež ali jutranja rosa, se tkivo dodatno omehča in je še bolj izpostavljeno napadu bolezni in škodljivcev. Zelo priporočam, da nasad jagod in malin pokrijete (tako kot paradižnike). Ostalo jagodičje zaščite ne potrebuje oziroma je niti ne prenaša dobro. Hladnoljube vrste, to so ameriška borovnica, haskap, ribezi, težko prenašajo poletno vročino v rastlinjaku. Prav tako imajo trajni grmi težave z dozorevanjem lesa, če niso pravočasno in postopno izpostavljeni ohladitvam. Za vse jagodičje pa velja, da jih je priporočljivo zaščiti pred vdorom škodljivcev tako, da postavimo protiinsektne mreže. S tem bomo preprečili vstop najmanjšim škodljivcem, saj so luknjice manjše od 1mm, in tudi ptičem ter drugim nepovabljenim gostom. Imajo pa veliko slabo lastnost – preprečijo vstop tudi opraševalcem in drugim koristnim organizmom. Zato je potrebno postavitev mrež prilagoditi in jih postavili, če je to mogoče, potem, ko so rastline že odcvetele.

Biotično varstvo rastlin

Zadnja leta se vedno bolj pojavlja nova metoda varstva proti boleznim in škodljivcem. Gre za tako imenovane biotične metode in fitofarmacevtska sredstva na osnovi mikroorganizmov. Biotično varstvo pomeni, da za zatiranje škodljivcev uporabljamo koristne organizme, med katere sodijo živi naravni sovražniki in antagonisti ali kompetitorji. Koristni organizmi oziroma naravni sovražniki se hranijo z rastlinskimi škodljivci, se na njih ali v njih razvijajo in jih na ta način pokončajo. Biotično varstvo izvajamo tako, da pripomoremo k naravnemu povečanju populacije koristnih organizmov ali ciljnim vnosom organizmov v nasade. V nasade jagodičja lahko vnašamo naravne sovražnike iz seznama domorodnih vrst organizmov za biotično varstvo, ki je na voljo na spletni strani Uprave za varno hrano in varstvo rastlin. Proti ušem lahko kot koristne organizme vnašamo domorodne pikapolonice, parazitoide, plenilske hržice, navadno tenčičarico in muhe trepetavke. Proti navadni pršici imamo na voljo vnos entomopatogenih gliv in plenilskih pršič. Seznam se vsako leto dopolnjuje in priporočam, da ga spremljate. Na seznamu so samo tisti domorodni organizmi, katerih prisotnost smo potrdili v naravi pri nas. Dokler ne potrdimo njihove prisotnosti Sloveniji in je bil sprožen postopek njihove vključitve ne seznam Domorodnih organizmov, ga ne smemo uporabljati. Če se odločimo za vnos koristnih organizmov, se moramo zavedati, da gre za žive organizme, na katere z našimi ukrepi v nasadu lahko tudi negativno vplivamo. Občutljivi so za uporabo pesticidov, v določenih fazah razvoja pa so dovzetni tudi za vremenske pogoje.

Lansko leto smo rekli, da je bilo izredno ušivo leto z nenavadno hitrim pojavom plodove vinske mušice. Kaj nas čaka letos?