Pridruži se našemu družbenemu omrežju

V prihodnji številki

Strupene lepotice

V okrasnem vrtnarstvu presojamo uporabnost rastlin glede na njihov videz in lepotno privlačnost, zelenjadarjem pa je pomembna predvsem užitnost. Nekatere okrasne rastline so sicer užitne, a med njimi je mnogo zelo strupenih. Da se izognemo nesrečam, je dobro, če jih poznamo. Opisujemo teloh, laški in pikasti kačnik, preobjede, kloščevec in druge.

Sončni cvetovi zgodnje jeseni

Dalije cvetijo od sredine poletja do prvih jesenskih slan in z žarečimi barvami lepšajo vrt več mesecev. Vse so občutljive za mraz. Lahko rastejo v različnih vrstah tal, če so le rodovitna in odcedna. So odlične rastline za obrobo gred. Ne glede, ali jih gojimo za lep videz ali za rezano cvetje, jih je najbolje saditi v vrste na posebej pripravljene grede. Pritlikave gredne dalije, ki jih gojimo kot enoletnice, lahko sadimo tudi v lončke.

Jesensko delo v zelenjavnem vrtu

Gojenje zelenjavnih rastlin vedno spremljajo tudi bolezni in škodljivci. Tudi letos je bilo tako; včasih na to lahko vplivamo, včasih tudi ne, se pa trudimo, da bi bilo prihodnje leto bolje, zato že iščemo rešitve za prihodnjo pridelovalno sezono. Jeseni se sprehodimo po vrtu in kritično presodimo, v kateri kulturi smo imeli težave ter poiščemo rešitve za prihodnjo sezono.

Korenčkove nenavadne oblike

Če tehnologija pridelave korenčka ni optimalna in nastopi še stres, se oblikujejo koreni nepravilnih oblik. V stresnih pogojih korenje slabo kali in še počasneje, kot je zanj običajno. Čas kalitve semena korenčka je relativno dolg, okrog 21 dni, zato ga pri tem ne ovirajmo še s slabimi talnimi in vremenskimi razmerami. Dober in hiter razvoj rastline po kalitvi je namreč ključen in pomeni zelo pomemben trenutek za razvoj čim bolj globoke in ravne glavne korenine. Ta se kmalu po kalitvi in oblikovanih prvih listih začne debeliti in oblikovati koren. V tem obdobju je za lepo in debelo korenje najpomembneje, da rastlinam ne zmanjka vode in hranil.

Košnja z motornimi kosami

Na mestih, kjer ne moremo kositi z rotacijskimi ali strižnimi kosilnicami, uporabljamo različne naramne in nahrbtne kose z motornim pogonom. Prve motorne kose so se pojavile v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja v ZDA. Predstavljale so pravo revolucijo, ker do tedaj ni bilo podobnega stroja v uporabi. Osnovna ideja tega preprostega izuma je bila, da z najlonsko nitko, ki se vrti z zelo veliko obodno hitrostjo, režemo različne plevele ter travo, ki raste ob težko dosegljivih mestih oziroma ovirah.

Ne spreglejte

Naravi prijazno

fotozgodbe

Bologna – parki in zasebni vrtovi

Nemodreči goban – užiten, a redek

Navadni glog – znana zdravilna rastlina

Rastlinjak za različne namene

Parki avtomobilske prestolnice

Skuhajmo si

Mesna lazanja

Potrebujemo: 250 g svežega špinačnega testa Testo razvaljano na 3 mm debelo in odrežemo na velikost pekača, v katerem bomo pripravili lazanjo. Za nadev: 500 g mletega govejega mesa, 2 manjša korenčka, 70 g gomolja zelene, 2 srednje veliki čebuli, 2 stroka česna, 100 ml rdečega vina, 1 žlico paradižnikovega koncentrata, 200 ml paradižnikove mezge, lovorjev list, sol, poper, oljčno olje, velika pest sveže špinače, 200 g mocarele, 100 g naribanega parmezana Na oljčnem olju prepražimo čebulo, da postekleni, dodamo kockice korenčka in zelene. Solimo, popramo, dodamo sesekljan česen in pražimo približno 5 minut. Nato dodamo mleto meso. Pražimo tako dolgo, da mesna tekočina izpari, meso pa lepo zadiši po pečenem. Dodamo lovorov list in paradižnikov koncentrat, pomešamo, nato prilijemo še rdeče vino. Pokuhamo toliko, da alkohol izpari, nato dodamo še paradižnikovo mezgo. Premešamo, pokrijemo in na zelo šibkem ognju kuhamo 1 uro. Kuhano mesno omako odstavimo z ognja in nekoliko ohladimo, nato se lotimo sestavljanja lazanje. Pekač za lazanjo premažemo z oljčnim oljem. V slanem kropu blanširamo špinačno testo približno 1 minuto, nato ga preložimo na pladenj. Blanširanega testa ne smemo nalagati drugega na drugo, da se ne plasti ne sprimejo med sabo. Dno pekača velikosti 30 x 25 cm obložimo s testom, prekrijemo ga s tanko plastjo mesne omake, po vrhu pa potresemo svežo špinačo in nadrobimo mehko mocarelo. Prekrijemo z novo plastjo testa, ki ga lahko prelijemo še z nekaj žlicami vode, v kateri smo ga blanširali, da bo lazanja sočnejša. Ponovno prekrijemo s plastmi mesne omake, sveže špinače in mocarele. To ponavljamo, dokler nam ne zmanjka mesne omake. Zadnja plast naj bo zelo tanka plast mesne omake, ki jo izdatno potresemo še z naribanim parmezanom in manjšimi koščki mocarele. Po želji lahko vrhnjo plast tudi popopramo. Pekač z lazanjo postavimo v pečico, ogreto na 200°C, in pečemo približno 30 minut. Priporočam, da rešetko v pečici prekrijete s papirjem za peko, saj se lazanja med peko nekoliko dvigne in začne iz nje teči sok. Sok se bo ujel na papir za peko in se ne bo polival in žgal po pečici, zato bomo imeli s čiščenjem pečice manj dela. Recept za špinačno testo in še več receptov najdete v 35. številki Kmečkega glasa in NOVI knjigi Založbe Kmečki glas TA DOMAČE TESTENINE. 

Založba kmečki glas

Kaj je albuminska skuta

Beljakovine v mleku so različne in imajo tudi različne lastnosti in učinke na našo prebavo. Pri večini ljudi to ni tako pomembno, nekateri pa so občutljivi. Kazein je težje prebavljiv, veliko lažje prebavljivi pa so albumini in globulini. Razlika med njimi je velika. Kazein na molekularni ravni tvori večje skupke, medtem ko so albumini in globulini majhne molekule in zato kar „zdrknejo“ skozi črevesje in naša prebavila jih skoraj stoodstotno izkoristijo. Kazein ima to lastnost, da pod vplivom sirišča ali kisline izstopi iz mleka (koagulira) že pri okoli 30 stopinjah C. Tako poenostavljeno povedano v sirarstvu pridobivamo sire. Iz mleka dobimo sir, ostane pa sirotka. V prehrani s siri naše telo dobi zaradi tega predvsem beljakovino kazein. Albumini in globulini, ki ne koagulirajo pri tako nizki temperaturi, ostanejo torej v sirotki. Nekoč so sirotko ceno zavrgli. A kot pri veliko dobrih stvareh (npr. penine) je tudi tu slučaj poskrbel, da so sirotko spet skisali in pridelali sirarsko skuto. Če namreč sirotko segrejemo na okoli 90 stopinj C in dodamo nekaj kislega (kisavo, citronsko kislino,...) se šele lahko izločijo tudi druge beljakovine (albumini in globulini) in dobimo albuminsko skuto ter tekoči ostanek - sekundarno sirotko. Včasih prihaja do zmede pri izrazu skuta. To kar pri nas pogosto imenujemo skuta (kislega okusa), je pravzaprav mladi sveži kisli sir in kot vsi siri vsebuje kazein. Albuminsko (sirarsko) skuto pa sestavljajo albumini in globulini. Dobro je pozanti razliko, če imamo prebavne težave z mlečnimi beljakovinami. Sicer pa je zaradi gastronomskih užitkov najbolje uživati oba kakovostno pripravljena izdelka, seveda tudi sire in vse kar nam ponuja narava. Odlične recepte (tudi z albuminsko skuto) najdemo v knjigi znane sirarke Irene Orešnik KUHAJMO S SIRI

Spremljevalci
O NAS

ČASOVNICA

Odgovorna urednica
Sep 03, 2019
Mesna lazanja
Potrebujemo: 250 g svežega špinačnega testaTesto razvaljano na 3 mm debelo in odrežemo na velikost pekača, v ...
(0)
Aug 30, 2019
Telesna govorica psov
Pes lahko o drugemu psu veliko izve že samo s pogledom, saj mu telesna govorica sporoča njegovo razpoloženje. - ...
(0)
Aug 30, 2019
Sovaščanka z dolgim kljunom
Družino štorkelj (Ciconiidae) v Evropi zastopa rod štorkelj (Ciconia). Obe vrsti tega rodu, ki ju najdemo ...
(0)
Aug 30, 2019
Sovaščanka z dolgim kljunom
Družino štorkelj (Ciconiidae) v Evropi zastopa rod štorkelj (Ciconia). Obe vrsti tega rodu, ki ju najdemo ...
(0)
Aug 30, 2019
Ko med kristalizira že v satju
Letošnjo čebelarsko sezono si bomo zapomnili kot eno najslabših v zadnjih letih. Ne samo v Sloveniji, ...
(0)
Aug 30, 2019
Ko med kristalizira že v satju
Letošnjo čebelarsko sezono si bomo zapomnili kot eno najslabših v zadnjih letih. Ne samo v Sloveniji, ...
(0)
Aug 30, 2019
Ko med kristalizira že v satju
Letošnjo čebelarsko sezono si bomo zapomnili kot eno najslabših v zadnjih letih. Ne samo v Sloveniji, ...
(0)
Aug 30, 2019
Žajbelj
Žajbelj je hvaležno zelišče, ki so ga cenili že naši stari starši. Na starejših ...
(0)
Aug 30, 2019
Če goban pomodri, ni nujno, da je vražji
Kljub obilici gobarske literature in drugih informacij o gobah, večina gobarjev še vedno obravnava vse gobane, ...
(0)
Aug 30, 2019
Bologna – parki in zasebni vrtovi
Bologna je znana predvsem po testeninah, mortadeli, cerkvah in atraktivnih srednjeveških stolpih v starem mestnem ...
(0)
Aug 30, 2019
Navadni glog – znana zdravilna rastlina
Ljudsko ime za navadni glog je beli trn zaradi značilnih belih cvetov in vej, prepredenih s poldrugi centimeter dolgimi ...
(0)
Aug 30, 2019
Rastlinjak za različne namene
Lastna vzgoja sadik je lahko kar velik prihranek. Samo v rastlinjaku lahko že zgodaj spomladi vzgojite kakovostne ...
(0)