Pridruži se našemu družbenemu omrežju

V prihodnji številki

Mauricijski ali ehoaleksander

Mauricijski aleksander izvira z otoka Mauricijus, ki kateri leži v Indijskem oceanu vzhodno od Madagaskarja. Je endemičan vrsta, saj je razširjen le na tem otoku. Samci so dolžine 42 cm, samice centimeter krajše. Po videzu so zelo podobni srednjemu aleksandru (Psittacula krameri manilensis). Odrasli samci imajo okoli vratu značilno ovratnico črne in delno rdeče barve. Zgornji del kljuna je pri odraslih samcih v celoti rdeč, spodnja šalica rjavo črna.

Opremljamo dnevno sobo

Dnevna soba je navadno osrednji prostor stanovanja, kjer se zadržujemo najpogosteje. Zato je zelo pomembno, kako jo bomo opremili, da bo služila različnim dejavnostim, ki jim je ta prostor namenjen. Pred nakupom opreme in pred razporeditvijo opreme v prostor si moramo zato odgovoriti na več vprašanj. Med najpomembnejšimi so vprašanja v zvezi s željami, navadami in potrebami bodočih uporabnikov.

Skrivnosti pasjih možganov

Obnašanje psa je pogojeno z delovanjem njegovih možganov. Kot pri vseh živalih je eden izmed odločilnejših dejavnikov, ki določajo moč možganov, njihova velikost oziroma natančneje razmerje med velikostjo možganov in velikostjo telesa. Po tem kriteriju so človeški možgani ogromni, zavzemajo približno eno petdesetino (1:50) povprečnega človeškega telesa, konji imajo razmerje 1:600, levi pa 1:550. Pasje razmerje je že veliko bolj impresivno in sicer 1:125, kar drži za pse vseh pasem, od pudlja do mastifa.

Pridelava rumene kolerabe

Koleraba je manj znana predstavnica skupine korenovk. Mnogi ji rečejo koleraba, boljši poznavalci in pridelovalci jo poimenujejo rumena koleraba, podzemna koleraba, rumena maslena koleraba ali še pogosteje kavla (Brassica napus L. var. napobrassica (L.)). Korenovke so nepogrešljive in jih pridelujemo zaradi možnosti spravila korenov od jeseni do naslednje pomladi. Pozno poleti jo pridelujemo na vrtu, še pogosteje pa na njivi poleg krmne pese, rdeče pese, rumenega korenja, tudi visokega fižola, poznega zelja, solate, buč in še kakšne zelenjadnice.

Vreme in homeopatija

Ker nas je v Sloveniji vse več takšnih, ki fitofarmacije ne uporabljamo, sem pomislila, da bi zanje naredila drugačne agrometeorološke novice – takšne, ki ne bi svetovale kemikalij, pač pa homeopatske pripravke in druge ekološke izbire. Na agrometeorološkem portalu sem pobrskala med lanskimi poletnimi novicami, zbrala težave, ki so takrat pretile slovenskim vrtovom, sadovnjakom in vinogradom, ter zanje poiskala drugačne rešitve, kot so jih predlagali na KIS-u. Gotovo bo letošnje avgustovsko vreme prineslo vsaj nekaj od lanskih težav in vam bodo rešitve prišle prav. 

Ne spreglejte

fotozgodbe

Rezano cvetje

Šparglji, sončnice in čebele

Posvet v Celju: Medovite rastline

Med avstrijskimi čebelarji

Čebelarska fotografija

Skuhajmo si

Pečene in vložene bučke

Sezona bučk na vrtu še vedno ni končana, in če vam zmanjkuje zamisli, kaj vse bi lahko pripravili iz njih, vam ponujamo nekaj okusnih receptov za jedi iz bučk, ki jih je tudi zelo lahko pripraviti. Take so na primer slastne bučke po beneško s prelivom, v katerem se prepleta okus parmezana in bazilike, pa bučne polpetke z rikoto, ki so okusne so ne le tople, pač pa tudi hladne. Lahko jih pripravite za prigrizek, začetno jed ali prilogo. In na koncu še pečene bučke, ki jih shranimo za zimo. BUČNE POLPETKE Z RIKOTO Zanje potrebujemo: 500 g bučk, česen v prahu, 60 g rikote, 2 žlici nastrganega parmezana, 1 žličko karija, 1 žlici stepenega jajca, 1 žlico nasekljanega peteršilja, sol, poper, krušne drobtine, sončnično olje Bučke operemo in jih na grobo nastrgamo. Damo jih v ponev, posolimo, popopramo in dodamo malo olja. Nekoliko jih podušimo, tako da izločijo vodo, to se zgodi približno v 10 minutah. Potem jih ohladimo. V posebni posodi stepemo jajce in dodamo bučke skupaj z rikoto, beljakom, parmezanom, karijem in ščepom česna v prahu. Vse zmešamo z vilicami. Potem dodajamo po žličkah krušne drobtine, dokler ni zmes dovolj gosta, da iz nje oblikujemo popetke. V skodeli narejeno zmes damo za pol ure v hladilnik, da se okusi povežejo. Ventilacijsko pečico segrejemo na 200 stopinj, navadno pa na 220 stopinj. Pekač prekrijemo s papirjem za peko, ki ga malo naoljimo. Z rokami oblikujemo majhne polpete in jih premažemo z oljem. Pečemo jih 30 do 35 minut, dokler ne postanejo zlato rjave. Lahko jemo tople ali hladne, oboje so odlične! Več receptov najdete v 35. številki Kmečkega glasa

Založba kmečki glas

Ponatis USPEŠNICE

Knjiga avtorice Alenke Kodele z naslovom Najboljši piškoti, sladki grižljaji in slano pecivo je te dni doživela že sedmi ponatis. Zato ji nedvomno lahko rečemo uspešnica.  Iz vsebine: Čokoladne skodelice s čokoladno peno  300 g jedilne čokolade  Jedilno čokolado segrejemo v vodni kopeli ali mikrovalovni pečici na 45 °C, nato jo na marmorni mizi ohladimo na 32 °C. Vzamemo papirnate skodelice za minjone premera 35 mm in vanje napolnimo čokolado. Pustimo minuto ali dve, nato pa čokolado zlijemo iz skodelic ter jih narobe obrnjene postavimo na mrežo, da se odvečna čokolada odcedi. Postavimo jih narobe obrnjene na peki papir in pustimo, da se čokolada strdi. Ko se na sobni temperaturi strdi, damo skodelice za nekaj minut v zamrzovalnik, nato pa jim odstranimo papir.  Temna čokoladna pena: 250 ml sladke smetane, 125 g temne čokolade, 1 jajce, 20 ml ruma,  2 lista želatine  Jajce in rum penasto stepamo nad soparo. Dodamo v mrzli vodi namočeno želatino in dobro premešamo, da se raztopi. Dodamo še stopljeno čokolado in na koncu stepeno smetano.  Bela čokoladna pena: 250 ml sladke smetane, 100 g bele čokolade, 1 jajce, 20 ml belega ruma,  2 lista želatine, ¼ vaniljevega stroka  Jajce, sredico vaniljevega stroka in beli rum penasto stepamo nad soparo. Dodamo v mrzli vodi namočeno želatino in dobro premešamo, da se raztopi. Dodamo še stopljeno čokolado in na koncu stepeno smetano.  Na pladenj pripravimo čokoladne skodelice. Najprej do polovice nabrizgamo temno čokoladno peno in na vrh še belo. Na koncu lahko potresemo mlete lešnike, mandlje ali kokos, lahko pa okrasimo s svežim sadjem.

Spremljevalci
O NAS

ČASOVNICA

Odgovorna urednica
Aug 30, 2018
Testenine po Normino
Kadar vas bo pot zanesla v Italijo, boste na jedilniku med testeninami pogosto našli jed »pasta alla ...
(0)
Aug 30, 2018
Delovni kotiček za šolarja
Opremo otroške sobe moramo prilagajati otrokovem razvoju in spreminjajočim se potrebam, ki so posledica ...
(0)
Aug 30, 2018
Septembrska številka
Izšla je septembrska števila revije Moj mali svet. V njej lahko preberete:- Beli labod med popenjavkami- S ...
(0)
Aug 30, 2018
Solatnice za jesen
Vrhunec poletja je za nami in po obdobju paradižnika, paprik, kumar, bučk in fižola prihaja spet obdobje solatnic. V ...
(0)
Aug 30, 2018
Jesen na okrasnem vrtu
Konec poletja naznanja postopno umirjanje narave. Sonce ne pripeka več tako močno in ponovno se vračajo bolj deževni ...
(0)
Aug 29, 2018
Pečene in vložene bučke
Sezona bučk na vrtu še vedno ni končana, in če vam zmanjkuje zamisli, kaj vse bi lahko pripravili iz njih, vam ...
(0)
Aug 21, 2018
Kremne juhe
JUHA IZ BUČKSestavine: 500 g neolupljenih bučk zucchini, 100–150 ml sladke smetane, 2 vejici svežega timijana, ...
(0)
Aug 20, 2018
Paradižnika ni nikoli preveč
V shrambi je vedno prostor za shranke iz paradižnika: paradižnikov sok, kašo, čatni, omako za špagete ...
(0)
Aug 16, 2018
Ribe namesto mesa
V vročih dneh pripravljamo drugačno hrano kot sicer, dobro je, če je lahka, zato naj v tem času meso nadomestijo ...
(0)
Aug 03, 2018
Štruklji iz testa za palačinke
Preprosta in izdatna priloga so štruklji, ki jih naredimo preprosto tako, da spečene palačinke namažemo z ...
(0)
Aug 03, 2018
Zelenjavne skodelice
Svežo zelenjavo pa tudi krompir in gobe lahko polnimo z najrazličnejšimi nadevi, pripravljene po nekaterih ...
(0)
Aug 02, 2018
Rezano cvetje
Poleti smo radi obdani s cvetjem. Ne le na okenski polici ali balkonu, ampak tudi na mizi v vazi. Če se radi razvajate ...
(0)