Brez vode ni življenja, v svetu sezonskih rastlin pa brez hrane ni pravega veselja. To je znano že od nekdaj. Ljubezen do cvetja staja, načini gnojenja rastlin pa se spreminjajo.

Nekoč so naše babice pobirale kurjeke in jih z vrelo vodo poparile, ker je to zelo močno gnojilo. Dodale so jih zemlji, preden so sadile sezonske rastline. Poleti so rožice dvakrat mesečno gnojile z razredčeno gnojilno brozgo, ki so jo shranjevale v starih pokritih posodah. Gnojile so tudi s suhimi kurjeki, celo z gnojnico. Pa s prevrelkami, ki so prav tako neprijetno zaudarjale kot kurjeki, gnojnica.

Pretiravanje škoduje rastlinam

Danes to počnejo le še redki, saj obstajajo pripravljena gnojila za vse možne namene.  Kakovostna vodotopna gnojila so povsem topna v vodi in brez usedlin. Vsebujejo osnovne mikroelemente, kot so železo, mangan, cink, baker, bor, molibden. Dognojevanje s temi gnojili je povsem preprosto, če le razumemo, da imajo rastline v določenih razvojnih fazah različne potrebe. Pri roki moramo imeti tako imenovano gnojilo za cvet z razmerjem NPK 10–30–20 ter gnojilo za zelenje in cvet z razmerjem NPK 20–20–20.

Z dognojevanjem začnemo tri tedne po sajenju, saj so takrat zaloge hrane v zemlji porabljene. Najprej uporabljamo gnojilo z večjim odmerkom fosforja, saj ta element vpliva na hiter razvoj korenin. Pozneje pospešuje tudi nastavljanje popkov. V sredini junija gnojilo zamenjamo, saj rastline za bujno rast potrebujejo več dušika. Zdrave rastline lahko takrat začnemo dognojevati ob vsakem zalivanju. Ne pretiravajmo z odmerki. V deset litrov vode damo eno čajno žličko gnojila. Gnojenje s prevelikimi odmerki škoduje – povzroča zasoljevanje zemlje in s tem dehidracijo korenin. Posledica je koreninska gniloba, kar vodi v propadanje rastlin.

Gnojenje sadja in zelenjave v posodah

V zemljo pred sajenjem lahko damo organsko gnojilo, kot je guano, ali pa pozneje zalivamo s prevrelko iz kopriv. Primerno je tudi redno dognojevanje z organskimi peletiranimi gnojili, in sicer vsake tri tedne.

Recept za koprivno prevrelko

Potrebujemo deset litrov vode in kilogram sveže nabranih kopriv, ki še ne cvetijo, ali 100 do 200 gramov posušenega zelišča.

Rastlinske dele v plastičnem sodu prelijemo z vodo in pokrijemo s tkanino, ki prepušča zrak. Brozgo postavimo na sonce in vsak dan premešamo. Ko se tekočina, ki vsebuje veliko dušika in mikroelementov, preneha peniti, jo precedimo.

Rastline zalijemo z razredčeno raztopino. Na deset litrov vode dodamo en liter gnojila.

Marjetka Hrovatin