V vročini posebnih težav z boleznimi ni, saj so pogoji za razvoj večine povzročiteljev neugodni. Polži se umaknejo v vlažne in skrite kotičke, žal pa nekaterih škodljivcev niti vročina ni motila.

Mnogi ste se v preteklih tednih soočali s koloradskim hroščem, drugi ste se borili z listnimi ušmi, se jezili na grahovega zavijača ter različne gosenice na kapusnicah, papriki in paradižniku, spet tretjim pa so pridelavo grenile miške.

Koloradski hrošč

Prezimeli odrasli hrošči  so po parjenju odložili jajčeca, iz katerih so se izlegle ličinke, ki so v juniju obžirale liste krompirja. Preživele ličinke so se spustile in zarile v tla in se v tleh zabubile. Od sredine julija do konca avgusta lahko tudi letos pričakujemo izleganje hroščev nove generacije. Samice bodo znova odlagale jajčeca, iz katerih se bodo izlegle ličinke. Odrasli in ličinke bodo znova iskali hrano in lotili se bodo gomoljev krompirja, ki bodo ostali na vrtovih in njivah ali pa jajčevcev in paradižnika.

Neustavljive listne uši

Mnogi ste se že kmalu po presajanju paradižnika in paprike v zavarovane prostore zaskrbljeno ozirali po nakodranih listih in rastlinah, ki so zaostajale v rasti. Pri natančnejšem pregledu ste na spodnji strani listov in steblih opazili listne uši. Z neumornim sesanjem rastlinskih sokov so povzročale neposredno škodo na rastlinah, hkrati pa so izločale še medeno roso, na katero so se naselile glive sajavosti, ki so poskrbele za neprivlačen videz rastlin in nastavljenih plodov. Pri sesanju rastlinskih sokov listne uši pogosto povzročijo dodatno škodo s prenosom rastlinskih virusov in na mnogih rastlinah paprike se v teh dneh že kažejo tudi prva znamenja virusnih obolenj.

Mnogi ste se zatiranja listnih uši v domačih vrtovih lotili s posipanjem napadenih delov rastlin z lesnim pepelom ali škropljenjem s pripravki iz kopriv. Na napadenih rastlinah ste ob pozornem opazovanju lahko opazili tudi povečano številčnost različnih koristnih organizmov, npr. ličink polonic, plenilskih hržic, muh trepetavk, različnih paraziotoidov, ki so s svojo aktivnostjo omejevali številčnost škodljivcev. V ugodnih razmerah za razvoj listnih uši pa vsi ti ukrepi na večini lokacij žal niso zadoščali in je bilo treba tudi v vrtovih ali zavarovanih prostorih poseči po v ta namen registriranih insekticidih. Pri izbiri insekticidov za uporabo v domačih vrtovih dajemo prednost tistim, ki so dovoljena za uporabo tudi v ekološki pridelavi. Dosledno upoštevamo navodila za uporabo (odmerek, karenca, osebna varovalna oprema …).

Grahov zavijač doživel razcvet

Grahov zavijač je polifag, ki povzroča škodo na rastlinah iz družine metuljnic. Prezimi kot buba v vrhnjem delu tal. Metulji so torej najbolj aktivni v času, ki sovpada z obdobjem cvetenja graha. Ena samica v sezoni odloži več kot 200 jajčec, običajno do tri na isto mesto. Po enem do treh tednih se iz jajčec izležejo gosenice, ki se zavrtajo v stroke. Gosenica se hrani z razvijajočim se zrnjem in običajno izje od 3 do 4 zrna. Z izločeno svilo in iztrebki onesnaži zrna v stroku, zato so neprimerna za uporabo. Dorasla gosenica izje izhodno odprtino, pade na tla in se zabubi v zgodnjem delu tal, kjer prezimi. Grahov zavijač povzroči tudi do 30-odstotni izpad pridelka. Večina posevkov graha je že pospravljenih, a bodimo pri ukrepanju korak pred škodljivcem: po spravilu pridelka odstranimo in uničimo rastlinske ostanke ter plitvo obdelajmo tla. Z večkratno mehansko obdelavo tal bomo poškodovali bube in jih izpostavili okoljskim dejavnikom ter tako zmanjšali populacijo škodljivca za prihodnje leto.

Gosenice v rastlinjakih

Naluknjani listi in okroglasti iztrebki na papriki in paradižniku opozarjajo, da so na delu gosenice različnih metuljev. Z listov se bodo preselile na plodove in se zavrtale vanje. Plodove bodo še dodatno onesnažile z iztrebki.

Redno pregledujmo posevke, saj bomo le tako lahko pravočasno zaznali pojav gosenic. V manjših posevkih lahko gosenice ročno poberemo in odstranimo, odstranjujemo pa tudi močno poškodovane plodove, saj niso uporabni, na poškodovana mesta pa se lahko naselijo še povzročitelji bolezni. Po potrebi uporabimo v ta namen registrirane insekticide, vendar ne pozabimo, da bomo uspešnejši, če jih bomo uporabili, dokler so gosenice še manjše (nižjih razvojnih stadijev) in preden se zavrtajo v plodove.

Aktivni tudi belini in kapusov molj

Gosenice kapusovega in repnega belina ter kapusovega molja so v drugi polovici junija in v prvi dekadi julija objedale liste na številnih kapusnicah. Predvsem gosenice kapusovega molja pa so se že zavrtale tudi v glave zgodnjega zelja ter obžirale rože cvetače in brokolija. Ti škodljivci imajo več rodov letno in v naslednjih tednih še vedno lahko pričakujemo njihov pojav ter poškodbe na kapusnicah. Zato redno, vsaj enkrat tedensko pregledujmo posevke, saj bomo le tako pravočasno zaznali škodljivce in pravočasno ukrepali. Ker bomo v prihodnjih tednih še sadili zgodnje zelje, brstični in listni ohrovt, ne pozabimo, da je smiselno posevke takoj po presajanju prekriti z zaščitno protiinsektno mrežo ali vlakninasto prekrivko, ki bo škodljivcem vsaj delno preprečila dostop do rastlin in odlaganje jajčec. Ostanke kapusnic po spravilu pridelka odstranimo iz gredic ter tla pred sajenjem novih rastlin plitvo obdelajmo. Za zatiranje gosenic je v posameznih letih potrebno tudi v manjših posevkih uporabiti v ta namen registrirane insekticidi. Insekticide uporabimo, preden se gosenice zavrtajo v glave.

Škodljivci niso počivali in zagotovo bodo aktivni tudi v preostalem delu sezone. Pozorno in redno spremljajte posevke, saj boste le tako lahko pravočasno zaznali škodljivce in ustrezno ukrepali. Bodimo korak pred njimi in še letos izvedimo ukrepe, s katerimi lahko vplivamo na številčnost populacije škodljivcev v prihodnji pridelovalni sezoni.

Naj bo vreme v prihodnjih tednih prizanesljivo, da se bomo do pozne jeseni veselili pridelkov iz domačih vrtov.

Besedilo in fotografije: Iris Škerbot