Zaradi svoje vsestranske uporabnosti in čudovitega, prijaznega značaja je labradorec že zadnjih deset let med petimi najbolj priljubljenimi pasmami v Sloveniji. 

Labradorci izvirajo iz Labradorja, kajne? Ne, kljub svojemu imenu labradorec ne izvira iz Labradorja, temveč s polotoka Nova Fundlandija v Kanadi.

Na začetku sta obstajala dva tipa psa, in sicer večji z daljšo dlako, ki so ga uporabljali za vleko ribiških mrež in se je pozneje razvil v pasmo novofundlandec, ter manjši s krajšo dlako, ki ni prepuščala vode, bil pa je tudi dovolj okreten, da je lahko splezal na ribiški čoln in ga pri tem ni potopil. Iz njega se je razvila pasma labradorec, kot jo poznamo še danes. Prvotno so jih uporabljali ribiči kot pomočnike za vlečenje ribiških mrež iz ledeno mrzle vode, ko pa so okoli leta 1800 prišli na obale Anglije, so jih preusmerili iz ribolova v lov. Tako so postali nepogrešljivi pomočniki lovcev na malo divjad. Prva pisna omemba labradorca je iz leta 1814. Na začetku so bili labradorci samo črni, prvi čokoladen labradorec se je uradno skotil šele leta 1892, sedem let kasneje pa uradno prvi rumen labradorec.

Ker nimajo za oko privlačne dolge dlake, se je dolgo časa uporabljal zgolj kot delovni pes in za razstave ni bil zanimiv. Zato se pasma tekom let ni kaj dosti spreminjala. V Slovenijo sta prva predstavnika pasme prišla v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Videz

Je srednje velik pes, dobro okreten, da lahko opravlja lovska dela, za katera je bil ustvarjen, s kratko dlako ter gosto podlanko, ki mu omogoča, da je skoraj nedovzeten za vsakršno temperaturo vode. Barva dlake je lahko črna, rumena (odtenki od svetle smetanaste do lisičje rdeče) ali čokoladna oziroma jetrna. Dlaka ne sme biti valovita. Vrat povezano prehaja v ramena, hrbtna linija je močna in ravna. Značilnost te pasme je rep, ki je močan, dobro odlakan in na pogled spominja na vidrinega. Gibanje je lahkotno in izdatno spredaj in zadaj.

Zaželena višina za samce je 56 do 57 cm, za samice 54 do 56 cm. Za vzdrževanje so nezahtevni – v obdobju prekomernega izpadanja dlake (dvakrat letno) jih je potrebno vsake par dni skrtačiti, drugače pa ne potrebuje posebnih lepotnih posegov.

Značaj

Po naravi je labradorec zanesljiv, aktiven, učljiv, zelo inteligenten, vedno dobre volje, potrpežljiv, prilagodljiv, zvest, pogumen, neagresiven, vodoljuben. Zaradi vsega tega je odličen na področju iskanja pogrešanih oseb, izpod ruševin, lavin in mamil, kot pes vodnik slepih in spremljevalec invalidov, terapevtski pes, lovski pes za prinašanje male divjadi po strelu ali ″zgolj″ kot družinski pes. Odlično se razume z otroci in drugimi živalmi.

Če je predolgo sam brez zaposlitve, mu kmalu postane dolgčas in si sam najde zaposlitev (od kopanja lukenj do uničevanja). Labradorec (kot vsak pes) potrebuje svoj delež učnih ur, drugače nam lahko kaj hitro zraste čez glavo.

Zaradi težav z okostjem jih do dopolnjenega prvega leta starosti ne smete preveč obremenjevati – nobenega tekanja ob kolesu, izredno dolgih sprehodov, izletov v hribe in podobno. Labradorci so tudi zelo požrešni – verjetno jim je to ostalo v genih od samega začetka pasme, saj so si v obdobju, ko ni bilo ribolova, hrano morali poiskati sami. 

Zaradi krdelnega nagona in družabne narave so najbolj srečni v stanovanju ali hiši s svojimi lastniki. Labradorec zaradi svoje neagresivnosti in veselega temperamenta ni primeren za psa čuvaja.

Zdravje

Labradorci so nagnjeni k displaziji kolkov in komolcev, določenim boleznim oči (progresivna retinalna atrofija ter katarakta), epilepsiji ter rakavim obolenjem. Pričakovana življenjska doba labradorca je okrog 10 do 12 let.

Rodovnik da ali ne

Marsikdaj slišimo besede: ″Ne, jaz ne rabim rodovnika, ker ga ne bomo razstavljali,″ ali pa ″Soseda je imela rodovniškega psa, pa je bil vedno bolan, poznam pa nerodovniške, ki so čisto zdravi.″

Zavedati se je potrebno, da rodovnik res ni zagotovilo, da bo vaš pes vedno zdrav. Rodovnik je dokazilo, kdo sta starša mladička (podobno kot pri ljudeh rojstni list). Zato je potrebno najti odgovornega vzreditelja, ki skrbno izbere paritvene kombinacije in vam po potrebi tudi razloži morebitne oznake na rodovniku, ki jih ne razumete. Iz rodovnika lahko razberete zdravstvene rezultate prednikov vašega mladička, osvojene delovne in lepotne šampionate in še mnogo drugih stvari. Vse te informacije pa so na koncu koncev zgovorna informacija o tem, kaj od mladička lahko pričakujete oz. dobra genetska popotnica, ki jo nosi s seboj.

Kako vzreditelj ″pospremi″ mladička v nov dom

Nekateri vzreditelji mladičku ob odhodu pripravijo ″culico″ za lažji prihod v nov dom. Vanjo običajno vključijo dekico, ki diši po bratcih in sestricah, nekaj hrane, ki jo je mladiček jedel pri vzreditelju, kakšno igračko, navodila za nove lastnike, kako ravnati z mladičkom ob prihodu v novi dom. Od leta 2015 velja pravilo o vpisu izvora psov, kar pomeni, da morajo biti vsi mladički pred odhodom v nov dom čipirani in vpisani v Centralni register psov RS Slovenije.

Dober vzreditelj jih tudi cepi proti kužnim boleznim. Dokazilo o tem je moder potni list, ki vam ga mora vzreditelj dati ob prevzemu mladička. Če mladiček ni čipiran in registriran ob odhodu v nov dom, sta v prekršku oba – vzreditelj in morebitni nov lastnik. Kazni so visoke. Zato le preverite, da vas na koncu nakup mladička ne bo po nepotrebnem stal več kot ste pričakovali.

Besedilo in fotografije: Aleksandra Karner