Nekatere drevesne vrste so tako zelo vezane na urbana okolja, da jih v gozdovih skoraj nemogoče videti. Takšno značilno mestno drevo je javorolistna platana (Platanus × hispanica Münchh.), ki sodi med najpogosteje sajene drevesne vrste v mestih po skoraj celotni osrednji Evropi.

Življenje v mestnem okolju je na splošno drevesom povsem tuje. Zadušljiv onesnažen zrak, zbita tla, neskončne asfaltirane in betonirane površine, ki ne prepuščajo vode in stiskajo korenine, ne morejo za te dolgožive, mogočne rastline pomeniti nič dobrega. Toda platane so se več kot očitno zelo dobro prilagodile urbanim pogojem rasti. So vztrajne, mogočne stražarke naših parkirišč, mestnih parkov in drevoredov. Ali o tej pogosti vrsti v mestih veste še kaj drugega kot to, da so njeni listi na prvi pogled podobni listom javorja in da ima nenavadno skorjo, s katere se luščijo ploščice odmrle skorje? Spoznajte javorolistno platano – mestno damo, ki svojo pomembno nalogo mestnega drevesa opravlja z vso resnostjo.

Malo z vzhoda in malo z zahoda

Javorolistna platana je v resnici malo vzhodna in malo zahodna vrsta. Po poreklu je križanec med dvema vrstama platane – vzhodno platano (Platanus orientalis L.) in ameriško – zahodno platano (Platanus occidentalis L.). Od obeh vrst je pobrala najboljše in nastala je odporna, trdoživa in robustna vrsta, ki je od obeh starševskih vrst še najbolj prilagojena na vremenske razmere osrednje Evrope. Odporna je proti suši, smogu in nizkim zimskim temperaturam ter relativno hitro zraste v lepo, visoko mogočno drevo.

Javorolistna platana je ena redkih drevesnih vrst, ki ima zelo natančno dokumentiran svoj začetek. Leta 1666 se je namreč v botaničnem vrtu v Londonu pojavilo mlado drevesce, ki je bilo po morfoloških znakih podobno malo vzhodni in malo zahodni platani. Krstili so ga kot špansko platano in to je postalo tudi latinsko ime tega križanca. Londonski vrtnarji in botaniki tistega časa niso slutili, da je prav v njihovem vrtu nastalo eno najpomembnejših urbanih dreves prihodnjih stoletij in niso vedeli, kako svetla prihodnost je namenjena mlademu križancu.

Rod platan sicer ni številčen, saj je po celem svetu znanih le deset vrst. Med njimi je javorolistna platana edina, ki v resnici sploh nima svojega naravnega rastišča. Nastala je s križanjem v vrtu, potem pa se je pustila razširiti naokrog po mestih v rokah vrtnarjev. Druge vrste rastejo v Aziji in Severni Ameriki. V Sloveniji v urbanem okolju z redkimi izjemami rastejo javorolistne platane. Vzhodna in ameriška platana sta izjemno redki, saj so naše zime za njiju za odtenek prehladne.

Lepa v vseh letnih časih

Javorolistna platana je lepa v vseh letnih časih. Če so drugi listavci pozimi otožni in dolgočasni, javorolistna platana pozimi zablesti na svoj prefinjen način. S svojo raznobarvno skorjo namreč razbije sivino betonske džungle. Z njenega debla se luščijo ploščice skorje, pod katero se skriva gladka površina skorje različnih odtenkov zelene, bež in bele barve. Deblo in veje tako dobijo zanimiv lisast videz. Jeseni med zadnjimi vrstami odvrže svoje liste, spomladi pa se okiti z listi, ki spominjano na liste javorja. Listi so lahko zelo veliki – v širino lahko merijo do 25 cm. Na vejah, ki segajo nizko k tlom, lahko spomladi natančno opazujemo nenavadna okroglasta socvetja. V rdečkastih odtenkih se pojavljajo ženska socvetja, iz katerih se razvijejo soplodja, moška socvetja pa so združena v rumenkaste glavice. Soplodja so sestavljena iz drobcenih enosemenskih oreškov, ki imajo na eni strani šop rumenih dlačic. Jeseni dozorijo in spomladi odpadejo z drevesa in z nekaj sreče v naslednjih desetletjih nadaljujejo svoje poslanstvo.

Vse živo na platanah

Poleg prijetne sence, ki jo platane nudijo prebivalcem in obiskovalcem mest poleti, so urbana drevesa izjemno pomembna tudi za dvig biotske pestrosti v sicer revnem betonskem svetu. Žal se poleg vsega koristnega na drevesih najde tudi nekaj takšnih vrst, ki platanam tudi škodijo. Platanove čipkarke (Corythuca ciliata) so drobne stenice z zanimivimi krilci belkaste barve, ki spominjajo na čipko. Sesajo rastlinski sok platan, v drevo pa vdrejo na spodnji strani listov. V največjem številu se pojavljajo na drevesih aprila in maja. Prizadeti listi zbledijo in zato ne opravljajo več svoje pomembne naloge fotosinteze. Če je čipkark in s tem tudi vbodov v liste veliko, potem se listi posušijo in odpadejo, še preden jih stisnejo v objem hladna jesenska jutra. Za drevesa to pomeni predvsem zmanjšano vitalnost drevesa.

Dosti hujše posledice pa bi za platane lahko imela glivična bolezen platanov obarvani rak (Ceratocystis platani), zaradi katerega že množično odmirajo platane v Padski nižini. V Sloveniji ga zaenkrat še ni, toda zelo malo verjetno je, da bi se platane iz deželice na sončni strani Alp tej bolezni izognile. Prvi znak pojava bolezni bodo sprva odmiranje posameznih delov krošnje in kasneje celih dreves. Bolezen poteka hitro in drevo kmalu po okužbi propade. Bolezen bomo lahko uspešno zatrli le v primeru, da bo prvi pojav bolezni zelo hitro zaznan in zatrt. To ne more biti le naloga pristojnih fitosanitarnih služb, temveč vseh meščanov, ki bi z opazovanjem platanovih dreves lahko zaznali bolezen takoj, ko bi se pojavila.

Občudovanja vredne mestne dame

Dokumentirano verjetno najstarejša platana na svetu raste v vrtu v Londonu (ang. Bishop place garden). Kot eno prvih javorolistnih platan v Londonu jo je posadil Bishop Gunning leta 1680 in šteje častitljivih 340 let! Njen obseg na prsni višini meri več kot 10 metrov.

Tudi slovenske javorolistne platane so v samem vrhu seznama naših najdebelejših dreves. Pri železniški postaji v Celju med dvema pasovoma zelo prometne ceste v skoraj nemogočih razmerah raste javorolistna platana, ki bi lahko bila pravi simbol trdoživih mestnih dreves. Je eno redkih dreves v Sloveniji, ki se ni umaknilo cesti, temveč je zaradi nje cesta morala narediti ovinek. Podobno srečo so imele tudi najslavnejše slovenske platane, ki so pravi simbol Kongresnega trga v Ljubljani. V podzemlju Kongresnega trga je nastala garažna hiša, pri gradnji pa so v obzir vzeli tudi korenine platan in gradnjo načrtovali tako, da bi platane lahko preživele. Nekaj nesrečnic se je sicer posušilo, preostala drevesa pa še vedno opravljajo nalogo slavnih dreves na enem izmed najpomembnejših trgov v Sloveniji. Opogumljajo protestnike, častijo pomembne državnike, se klanjajo učenjakom in zgražajo nad norostjo vandalov, ki tu in tam poskušajo oskruniti njihovo čast. Vse to so platane – mestne dame, brez katerih bi si težko predstavljali marsikatero mestno veduto. Naj tudi v prihodnje ostane tako!

Besedilo in fotografije: Mateja Kišek Vovk