Pravzaprav bi bilo bolj pravilno, če rečemo, da jih bomo zaščitili pred mrazom in vlago. Vlaga je namreč zelo pomemben dejavnik, ki v kombinaciji z nizkimi temperaturami povzroči propad rastlin.

Težave povzroča tako pred zmrzaljo, ko lahko močno in dolgotrajno jesensko deževje močno poveča vlažnost tal, kar vodi v odmiranje korenin, kot tudi kasneje, ko mraz zamrzne vodo v tleh in tako poškoduje rastline. Zaščita rastlin bo tako najkakovostnejša, če bo vključevala oboje – zaščito pred mrazom in zaščito pred pretirano vlago.

Najprej poskrbite za eksote
V poletnem obdobju so tudi pri nas temperature dovolj visoke, da lahko na vrtu gojimo marsikatero eksotično rastlino, ki izvira morda celo iz subtropskih ali tropskih krajev. Na žalost pa to seveda ne velja tudi za zime. Če boste želeli rastline ohraniti do naslednje sezone, jim boste morali nameniti ustrezen prostor, v katerem ne bo izpostavljeni zmrzali.
Najbolj prezimno trdne, kot so nekatera zelišča in začimbnice, lahko prezimite tudi na prostem. Posadite jih v lonce, ki jih lahko poleti razporedite po vrtu, ob koncu sezone pa umaknite bližje k hiši. Postavite jih ob južno steno, ki bo v hladnem vremenu oddajala nakopičeno toploto in tako preprečila, da bi rastline pomrznile. Za še nekoliko dodatne zaščite pa je dobro, če lonce izolirate, da mraz vseeno ne uniči korenin.
Občutljivejše rastline pa je potrebno prenesti v prostor brez zmrzali. Za nekatere rastline bo dovolj že temperatura nad lediščem, večini pa bo zadoščala temperatura nad 5 °C. Pri tem jim boste morali nameniti različna prezimovališča, saj se nekoliko razlikujejo po potrebi po svetlobi. Tako bo npr. afriška lilija zimo preživela pod zemljo in zato ne bo potrebovala svetlobe, medtem ko boste morali oleander, pelargonije in fuksije prezimiti v svetlem prostoru. Za pelargonije in fuksije je dobro, če jih pred prezimovanjem tudi nekoliko skrajšate. Nekoliko višje temperature bosta potrebovali angelska trobenta (Brugmansia) in lantana (Lantana camara), pri katerih temperatura tudi med prezimovanjem ne sme pasti pod 10 °C.
Ne pozabite prezimiti poleti cvetočih čebulnic kot so npr. dalije, kane, montbrecije in gladiole. Pri teh počakajte, da prvi mili mraz pomrzne poganjke. Takrat poganjke odstranite, gomolje izkopljite in pustite na suhem, da se substrat okrog njih povsem izsuši. Posušen substrat odstranite in preglejte stanje gomoljev. Vse poškodovane ali bolne gomolje zavrzite, preostale pa skladiščite v hladnem prostoru s temperaturo med 5 in 10 ºC.

Prezimno trdne trajnice
Prezimno trdne trajnice ali takšne, ki so ravno na meji svojih sposobnosti preživeti naše zime, lahko zaščitite kar na vrtu. S tem boste nekoliko izboljšali njihove možnosti za prezimitev, kar se bo odražalo tudi v bujnejši rasti ter cvetenju. Večinoma je najpomembneje, da zaščitite korenine in koreninsko krono. V ta namen okrog rastline nasujte 5-10 cm debel sloj organske zastirke, ki bo služila kot izolacija in preprečila, da bi mraz prodrl do korenin.
Pri rastlinah, ki se pred mrazom ne umaknejo pod zemljo, boste morali zaščito razširiti še na nadzemni del. Najlažje ga boste zaščitili tako, da boste rastlino obdali s suho slamo in jo ovili z vrtno kopreno. Odvisno od velikosti rastline se lahko odločite, da tako zaščitite samo nižje dele rastline skupaj s koreninsko krono ali pa ovijete celotno rastlino, kar bo zaščitilo tudi poganjke in brste višje na rastlini.
Na prostem pa lahko prezimite tudi najbolj prezimno trdni japonski bananovec (Musa basjoo). Manjše rastline lahko izkopljete in presadite v lonec, ki ga postavite na toplo sončno mesto. Večjim rastlinam japonskega bananovca pa porežite liste in zaščitite rastni vršiček na vrhu poganjka s slamo in listjem. Odstranite pa lahko tudi celoten poganjek in na gredi ali v rastlinjaku prezimite samo koreninsko grudo.
Če vas bo prvi mraz presenetil, lahko za prehodno rešitev, rastline zavijete samo v hortikulturno kopreno, ki bo zaščitila poganjke pred prvimi slanami. Kasneje boste morali dodati tudi slamo, saj le koprena ne bo dovolj, da bi zaščitila rastline pred nizkimi zimskimi temperaturami.

Obiščite jih pozimi
Rastline tudi med prezimovanjem večkrat preverite, da boste opazili morebitne težave ali poškodbe in jih boste čim prej odpravili. Mlahavo litje in poganjki so znak, da je v prostoru prenizka temperatura. Takšne rastline čim prej postavite v ogrevan prostor, kjer pa temperatura vseeno ne sme biti višja od 15 °C. Preverite tudi stanje korenin – če opazite znake gnitja, jih je mraz verjetno preveč poškodoval in boste morali rastlino žal zavreči.
Redno pregledujte tudi skladiščene gomolje, na katerih se lahko včasih pojavi gnitje ali plesen. Obolele gomolje je najbolje čim prej odstraniti in preostale zdrave gomolje prestaviti na bolj zračno mesto.
Pri rastlinah, ki bodo prezimile na prostem, redno odstranjujte zapadel sneg, ki lahko zaradi teže povzroči poškodbe poganjkov.
Nekatere rastline potrebujejo manj pomoči kot druge, da preživijo zimski čas, vendar lahko z nekaj drobnih opravili poskrbite, da boste v vseh svojih najljubših rastlinah uživali leto za letom.
Besedilo in fotografije: Matevž Likar