Navadno ga kar narišemo, da nam je čim bolj jasen. V načrtu upoštevamo naše potrebe in želje glede zelenjavnih vrst in tudi sort ali hibridov zelenjave. S pravilnim načrtovanjem pridelave si omogočimo tudi gojenje najzahtevnejših zelenjadnic. Naj vam za načrtovanje služijo dolgi zimski dnevi, ko je veliko časa za tkanje idej in izzivov za novo pridelovalno sezono. Kot sem letos podrobno in na dolgo zapisal tudi že v svoji knjigi Vrtnarim načrtno, je načrtovanje kolobarja za pridelavo zelenjave pomembno narediti pravočasno, še pred začetkom sezone.

Zelenjadnice za pridelavo
Izbor zelenjadnic je odvisen od mnogih dejavnikov. Najprej od lokacije pridelovalne površine, velikosti vrta, rastlinjaka ali visoke grede. Odločilen vpliv ima tudi geografska lega ter nadmorska višina. A najpomembneje je poznati osnovne zahteve zelenjadnic. Dobro je vedeti, kaj je cilj pridelave vsake vrste zelenjave posebej in kateri deli zelenjadnic so uporabni. Za lažje umeščanje v poljine kolobarja zelenjadnice delimo glede na uporabo v skupine. Ločimo jih glede na dolžino pridelave, zahtevnost za hranila in globino koreninskega sistema. Ko vse to vemo, postane načrtovanje izziv.

Zelenjadnic glede na uporabo
Zelenjadnice uvrščamo v skupine glede na to, kateri del uporabljamo za prehrano (list, plod, strok …). Rastline iz različnih botaničnih družin so lahko združene v isto skupino zato, ker imajo isti cilj pridelave. Kumare in paradižnik sta v isti skupini, ker pri obeh uporabljamo plod, izhajata pa iz različnih botaničnih skupin.
Delitev glede na cilj uporabe:
– plodovke – plod,
– stročnice – strok,
– kapusnice – list, glava, socvetje ali roža, brst, koren, odebeljen koreninski vrat,
– lukovke – čebulica,
– solatnice – list za solato,
– korenovke – koren,
– gomoljnice – gomolj,
– špinačnice – list za špinačo,
– dišavnice in začimbnice – različni deli rastlin za začinjanje in aromatiziranje.

Več o posebnostih in zahtevah posameznih skupin lahko preberete v knjigi Vrtnarim načrtno. Znotraj posameznih skupin zelenjadnic je lahko velika pestrost in raznolikost, ki nam omogoči veliko uporabnih izzivov in kar je najpomembneje, svežo domačo zelenjavo vse leto, ne le poleti.

Dolžina pridelave
Dolžina rastne dobe je vrstno in sortno značilna lastnost. Enoletnice z rastjo začnejo in končajo v istem koledarskem letu. Od tu izvira znana težava s solatami, ki prehitro uidejo v cvet. Solata je namreč enoletnica, torej zraste, zacveti in tvori seme v istem letu. Nekatere rastline potrebujejo dve leti za razvoj od semena do semena. To so dvoletnice. Pred zimo jih moramo ustrezno zaščititi, če niso prezimno trdne, naslednje leto poženejo cvetno steblo, zacvetijo in tvorijo seme. Tak primer so nekatere križnice, denimo zelje, repa in koleraba.
To je dobro vedeti, ko sestavljamo kolobar. Vedeti moramo namreč, koliko časa bo določena vrsta zelenjave na gredi.
Se nadaljuje.

Besedilo in fotografije: Igor Škerbot