Dežela porekla je gričevnata in trda za preživetje, kmetje so potrebovali psa, ki je bil dovolj majhen, da je lahko sledil lisici v rov ter hkrati dovolj spreten in vzdržljiv, da jih je lahko spremljal na konju.

Lovil lisice in varoval žito

Prvobitni borderji so se izkazali tudi v lovu na glodavce in tako je prišlo do posebej zanimive kombinacije, ki je ustrezala takratnemu prebivalstvu in se je zaradi tega tudi obdržala. Imeli so psa, ki je hkrati preganjal lisice ter varoval žito v kaščah.

Če so ostali lovski psi in konjeniki, ki so zasledovali lisico, ostali zunaj na trdem površju, je bila njegova naloga, da zasleduje lisico v rov, jo izsledi in izžene na prosto ali pa jo spravi v kot in laja nanjo, dokler je ne izkopljejo njegovi lovski tovariši.

Pri tem ne sme biti pretirano agresiven do lisice, njegova primarna naloga je, da jo po možnosti izbeza iz rova. Psi, ki so ustrezali tem potrebam, so izoblikovali standard, po katerem se presoja predstavnike te pasme še danes. Prvi klub za mejne terierje v domovini porekla je bil ustanovljen leta 1920 in je bil tudi prvi pasemski klub v Angliji.

Še vedno je delovni pes

Mejni terier je zelo prilagodljiv in vsestranski pes, vendar je treba poudariti, da gre še vedno predvsem za delovnega psa. Je igriv in pravi klovn med ostalimi člani krdela. Zelo hitro postane preveč agresiven, kar je še vedno skrajno nezaželeno. Glava je podobna vidrini, nos mora biti črne barve. Oči so temne, ušesa v obliki črke V, vrat srednje dolžine, ne preveč močne kosti in prsni koš. Ugriz je škarjast, kleščni se tolerira.

Posebej je pomembno, da je pes dovolj majhen, saj se praktično pri vseh pasmah v vzreji pojavljajo vedno večji primerki.

Teža samca naj ne presega 7,1 kg, pri samicah ne več kot 6,5 kg. Barve kožuha imajo širok razpon red (rdeč), wheeten (pšenična), grizzle (melirana siva) in dvobarvna modro rjavkasta.

Dober učenec, ki potrebuje veliko treninga

Praviloma se dobro razume z vsemi člani družine in glasno opozarja za tujce. Zaradi svoje visokoenergijske učinkovitosti rabi tako mentalno kot fizično naporno vadbo. V nasprotnem primeru zna biti zelo destruktiven. Pri šolanju največ zaleže pozitvina motivacija, pretirana korekcija je lahko kontraproduktivna. Zelo primeren je za vse pasje športe, uči se hitro in z veseljem.

Priljubljenost ima tudi slabe strani

Življenska doba povprečnega mejnega terierja lahko doseže 14 let, vendar je potrebno posebno pozornost nameniti socializaciji v obdobju odraščanja. V matični domovini je največji delež smrti treba pripisati njegovim izrazitim lovskim nagonom in pobegom, zelo majhen delež psov dejansko doživi zadnje starostno obdobje. V starosti se lahko pojavijo težave s srcem in različna rakava obolenja.

Zaradi njegovega ljubkega videza se je število pripadnikov te pasme izjemno povečalo v kratkem času, pravzaprav gre za eno izmed najbolj priljubljenih pasem v domovini.

Matični klub je zaskrbljen, saj priljubljenost določene pasme pomeni, da se začnejo z vzrejo ukvarjati osebe, ki jim je primarni cilj zaslužek, ne pa ohranitev in izboljšanje pripadnikov pasme, kar v daljšem obdobju prinese s sabo znižanje kakovosti in zdravstvenega stanja živali. Nekaj podobnega smo doživeli in videli na lastne oči tudi v naši bližini z neko drugo zelo priljubljeno pasmo, zato menim, da so njihove skrbi upravičene.

Zdrava prvobitna pasma

V naši družini smo ponosni lastniki prvih treh registriranih mejnih terierjev pri Kinološki zvezi Slovenije in prvih dveh legel mejnih terierjev pri nas.

Naš najstarejši samec je pred kratkim dopolnil sedem let, v tem času nismo opazili zdravstvenih posebnosti.

Zaradi neprimernosti za nadaljno vzrejo je bil pri starosti dveh let kastriran, sicer pa ni obiskal veterinarske ordinacije razen, ko je bil redno cepljen. Isto velja za preostala dva (z izjemo preventivnih pregledov zaradi parjenja), zato lahko potrdimo, da gre po naših izkušnjah za zdravo prvobitno pasmo. Naši borderji gredo z nami povsod, poleti plavajo in se potapljajo na morju, pozimi pa uživajo v snegu. Imajo omejitve in po potrebi posebne privilegije. Če verjemete ali ne, prisiljeni so živeti celo z mačko, posvojeno iz zavetišča.

Besedilo in fotografije: Polonca Zabukovec