Zimska barva in dišave

13 februarja, 2023
0
0

Na večjem vrtu lahko tako zasadimo gredo, ki bo lepa v sezoni, svoj vrhunec pa bo dosegla v zimskem obdobju. Na manjšem vrtu pa po možnostih namenimo zimi nekaj loncev ali korito.

 

Barvita stebla dreves in grmovnic so odlično nadomestilo za cvetove, ki jih je v zimskem času zelo malo. Za ozadje ali sredino grede lahko zasadite kakšnega izmed drenov. Ti poženejo čudovita živahna stebla v rumenih, rdečih in škrlatno črnih odtenkih. Za živahne rdeče barve posadite sorti Cornus sanguinea ‘Midwinter Fire’ ali C. alba ‘Sibirica’. Če želite na gredo vnesti več rumene barve, pa izberite sorto C. sericea ‘Flaviramea’. Poleg drenov imajo čudovita barvita stebla tudi nekatere vrbe, denimo Salix alba ‘Chermesina’, ki bo s svojimi živahno rdečimi stebli dobra nadomestitev za rdeče stebelne drene.

Za še večji učinek pa je potrebno drevo s pisanim lubjem. Odlična izbira je češnja Prunus serrula. Njeno bleščeče rdečkasto lubje, ki ga prekinjajo svetli pasovi, je naravnost enkratno. Izberite mnogostebelno rastlino, s čimer boste ustvarili še boljši učinek. Ne smete pa pozabiti, da bo rastlina dosegla širino in višino 8 metrov, zato ji namenite dovolj prostora.

 

Trajnice za zimski okras

Prostor med grmovnicami zapolnite z različnimi trajnicami. Odlična izbira je ploščatostebelna kačja brada (Ophipogon planiscapus). Sorta ‘Nigrescens’ bo pognala čudovite, travam podobne liste, ki bodo skoraj povsem črni. Najbolje jih je zasaditi v večjih skupinah, ki jih bo pozimi dodatno polepšal mraz in jih okrasil z ledenimi kristali. Podoben učinek v nekoliko drugačnih tonih lahko dosežete tudi z okrasnimi šaši. Zanimivi sorti z barvitimi listi sta Carex oshimensis ‘Evergold’ ali Carex morrowii ‘Variegata’. S kombinacijo lahko tako ustvarite živahno kontrastno zasaditev, sestavljeno iz kačje brade, zvončkov in zlatolistnih šašev.

Za kontrast lahko posadite velike liste bergenij. Sorta Bergenia cordifolia ‘Purpurea’ bo pognala velike zimzelene liste z nekaj škrlatno rdečega pridiha. Slednje bodo v pomladnem času popestrili še rožnati cvetovi. Za bolj izrazito rdeče liste pa posadite sorto ‘Wintermaerchen’.

Za zgodnje obdobje, ko se zima počasi zaključuje, so odlična izbira telohi. Poleg našega domačega črnega teloha (Helleborus nigra), lahko posadite tudi smrljivi teloh (H. foetidus). Čeprav vas ime morda ne navduši, je rastlina precej lepša. Njene zimzelene cvetove bodo popestrili še zvonasti svetlo zeleni cvetovi z nekaj škrlatnega pridiha.

  

Še nekaj cvetov

Kljub barvitosti lubja pa lahko samo s cvetovi na vrt vnesete tudi nekaj, kar večini lubja manjka – dišavo. Če potrebujete nižjo grmovnico, je odlična izbira sarkoka (Sarcococca confusa), ki bo pozimi zacvetela s skoraj neopaznimi, vendar prijetno dišečimi cvetovi. Če si želite večjo rastlino, pa lahko na vrt dodate nepozebnik (Hamamelis), ki bo konec zime zacvetel z rumenimi ali rdečkastimi cvetovi.

 

Za manjši vrt

Kot že rečeno, lahko tudi na manjšem vrtu nekaj prostora v loncih in koritih namenimo zimskemu okrasu vrta. Odlična kombinacija je zasaditev mačeh, narcis in ciklam, ki jo lahko po želji dopolnite še z bršljanom. Cvetove ciklam lahko občudujete vse od jeseni, ko svoje cvetove odpreta vrsti Cyclamen hederifolium in C. cilicium, pa do poznih cvetov pomladne ciklame (C. coum), ki cveti od pozne zime naprej. Med narcisami izberite nižje sorte iz skupine Cyclamineus, kot je na primer sorta ‘Tete a Tete’ s čudovitimi rumenimi cvetovi. Za polne cvetove pa posadite različico ‘Tete Boucle’.

Če boste za zasaditev izbrali večji lonec ali korito, lahko posadite tudi kakšno grmovnico. Dreni se bodo dobro počutili tudi v loncih in koritih. Za nekoliko nižjo rastlino pa posadite spomladansko reso (Erica carnea). Pozimi cvetoče sorte spomladanske rese so zelo odporne priti nizkim temperaturam in ne potrebujejo kislih tal.

Zima nikakor ni čas, ko se vrt spremeni v zaspano dolgočasno naravo, ki obdaja vaš dom. Z izborom pravih rastlin vas bo navduševal tudi v zimski sivini, ko resnično potrebujemo nekaj barvitosti.

 

Besedilo in fotografije: Matevž Likar