Letošnjo je zaznamovala nadpovprečno topla pomlad  in kasneje suho poletje, kar je  povzročilo, da so najpomembnejše medovite rastline, kot so akacija, javori, lipe in kostanj, odcveteli skoraj dva tedna prej kakor običajno. To je podaljšalo poletno brezpašno obdobje in nakopalo čebelarjem obilo skrbi.

Čebelja družina za svoj nemoten razvoj potrebuje med in cvetni prah. V eni sezoni porabi 70 do 80 % medu in 30 do 40 % cvetnega prahu ali peloda. Po zadnjem točenju nekje sredi julija je dotok teh dveh vrst hrane v panje zmanjšan ali celo prekinjen in čebelarji so v takšnem slučaju prisiljeni čebele krmiti s sladkorno raztopino. Težava pa nastane zaradi pomanjkanja cvetnega prahu. Če ga ni, matice zmanjšajo zaleganje ali celo popolnoma prekinejo leči jajčeca. Včasih so poskušali čebelarji to težavo reševati z beljakovinskimi nadomestki, kot so razmaščena sojina moka, pekovski kvas, jajca v prahu in posneto mleko v prahu. Praksa je pokazala, da ti nadomestki niso bili učinkoviti. V poštev pride samo pravi cvetni prah. Tisti čebelarji, ki so imeli letos svoje čebelje družine na kostanjevi paši, imajo morda še vedno nekje v panjih sate s tem čebeljim kruhkom, kakor imenujemo fermentirani cvetni prah v celicah. Pravi kostanj je cvetel tako bogato kot že dolgo ne. Takšne sate zdaj lahko zložijo v plodiščih ob rob gnezda, da bodo čim bliže zalegi. Ko se bodo v avgustu polegale dolgožive čebele, torej tiste, ki bodo preživele zimo in v zgodnji pomladi tudi same negovale zalego, bodo nujno potrebovale dodatno hranjenje s fermentiranim cvetnim prahom. Z njim si bodo ustvarile v svojem telesu debel maščobni sloj. Ta jih bo varoval pred mrazom, iz njega pa bodo črpale tudi snovi za proizvodnjo matičnega mlečka, s katerim bodo proti koncu zime hranile enodnevno zalego.

Morilska voda

Čebelarji prevozniki, ki niso imeli čebel na kostanjevi paši, lahko v avgustu izkoristijo cvetni prah cvetočih rastlin na rečnih bregovih, poplavnih območjih in barjih. Travniki in jarki Ljubljanskega barja bodo zažareli od tisočev vijoličasto rdečih cvetov navadne krvenke (Lythrum salicaria) in obeh vrst zlate  rozge – kanadske (Solidago canadensis) ter orjaške (Solidago gigantea). Vendar morajo biti pri izbiri stojišča za čebele previdni. Moj prijatelj, poklicni čebelar iz okolice Grosuplja je lani pripeljal na Ljubljansko barje dva prevozna čebelnjaka, na katerih je bilo skupaj več kot sto AŽ panjev. Ko je po dveh tednih prišel na obisk, je z grozo ugotovil, da v panjih praktično ni več čebel, ampak samo še zalega. Vzrok za pomor je bila s pesticidi zastrupljena voda iz bližnjih rastlinjakov, kjer so intenzivno gojili kumarice za vlaganje in so jo čebele pile. Ni mu preostalo drugega, kot da oba tovornjaka odpelje domov in začne satje z odmrlo zalego prekuhavati v vosek, da vsaj reši, kar se rešiti da. Žive in zdrave so na srečo ostale čebele v tretjem prevoznem čebelnjaku, ki ga je imel ves čas v bližini svojega doma.

Odlična bera cvetnega prahu

Letošnja topla pomlad in obilica cvetja na travnikih in različnem drevju je nudila odlično bero cvetnega prahu, kar smo mnogi izkoristili in ga smukali za lastno uporabo kot zdrav prehranski dodatek ali za prodajo. Del tega čebeljega pridelka lahko zdaj v avgustu vrnemo čebelam v obliki medno-obnožinskih pogač. Obnožina je druga beseda za cvetni prah, ime pa je dobila po tem, da jo čebele nabirajo in nosijo v  posebnih koških na zadnjem paru nog. Cvetni prah je hitro pokvarljiv, zato ga pobiramo iz smukalnikov vsak dan, ga prečistimo in globoko zamrznemo ali pa sušimo. Za izdelavo pogač potrebujemo močan mešalnik, cvetni prah, domač tekoči med in sladkor v prahu. Razmerje med temi sestavinami je sledeče: 0,5 kg cvetnega prahu, 1 kilogram medu in okoli 3,5 sladkorja v prahu. Količina cvetnega prahu je lahko tudi večja. Najprej dobro zamešamo med in cvetni prah in nato dodajamo tej mešanici sladkor toliko časa, dokler ne dobimo tako suhe mase, da se ne prijema prstov. Testo vstavljamo v vrečke za zamrzovanje, jih ploščato zvaljamo, iztisnemo zrak, zapremo in do uporabe shranimo na suhem, hladnem mestu. Seveda bomo uporabili samo med in cvetni prah svojih čebel, ki morajo biti zdrave, sicer obstoja nevarnost, da bomo s pogačami razširili kakšno od nevarnih čebeljih bolezni, na primer hudo gnilobo ali poapnelost zalege.

Paša na ajdi

V drugi polovici avgusta lahko marsikje v Sloveniji izkoristimo še eno čebeljo pašo – na ajdi. Ta kulturna rastlina ima pri nas skoraj 400-letno tradicijo in je do sredine prejšnjega stoletja predstavljala za prebivalstvo na podeželju pomemben vir vsakodnevne prehrane, za čebele pa zadnjo pašo v letu. Ob ugodnih vremenskih razmerah so lahko nabrale dovolj medu za zimo, se oskrbele s cvetnim prahom in se pomladile s številnimi dolgoživimi zimskimi čebelami. Znano je, da ajda ne medi več tako, kot je medila nekoč. Tudi njen cvetni prah po raziskavah dr. Nataše Lilek ni tako bogat z beljakovinami, kot se je nekdaj mislilo. Pa vendar bo zaradi kroničnega pomankanja beljakovinske hrane pri čebelah dobrodošla vsaka kepica obnožine, ki jo bodo v tem obdobju prinesle v panj.  

Franc Šivic