Za znanstvenike in raziskovalce rastlin je malo stvari bolj zanimivih, kot je odkrivanje  novih vrst. V svetu dreves je ne dolgo nazaj odjeknila novica o odkriti nepoznani  drevesni vrsti. V prostranih gozdovih Avstralije je bila leta 1994 odkrita volemija (Wollemia nobilis). Odkril jo je David Noble, čuvaj v narodnem parku Wollemi blizu Sydneya. Tako zelo je bila nenavadna in drugačna od vseh drugih poznanih vrst…

Kako ne bi bila, če pa je ta drevesna vrsta živ fosil. Ko so jo poskušali botanično pravilno uvrstiti, so jo prav zares morali primerjati s fosilnimi ostanki dreves, saj jim je bila podobna bolj kot katerimkoli danes živim drevesnim vrstam. Ocenjujejo, da je vrsta nastala že pred 150 milijoni let. To je obdobje, ko so Zemlji kraljevali dinozavri in ne zmotimo se veliko, če si predstavljamo kakšnega velikanskega rastlinojedca, ki se sprehaja skozi gozd volemij. Prvi šok ob najdbi novega drevesa je bil precejšen in strokovnjaki iz celega sveta so se kar nekaj časa ukvarjali z ustrezno uvrstitvijo te drevesne vrste v botanično sistematiko. Na koncu je pristala v družini aravkarijevk in v samostojnem rodu volemij.

Danes na robu izumrtja

V naravnem okolju se tej drevesni vrsti ne piše dobro. Volemije v naravi rastejo le na enem rastišču, na nadmorski višini 900 metrov in na strmih kamnitih pobočjih, ki jih prekriva tanka plast humusa. Kljub temu, da je preživela milijone let, je danes povsem na robu  izumrtja. V gozdu, kjer so to drevesno vrsto odkrili, namreč raste le še okrog 200 dreves te vrste. Tega dejstva sicer ne more preveriti kar vsak, saj so lokacije dreves skrbno varovane pred širšo javnostjo, kar je tudi prav. Če vas majhno število dreves te vrste ni pretirano vznemirilo, naj dodam še to, da so skoraj vsa drevesa pravzaprav kloni le nekaj dreves. Mislim, da mi o nujnosti varovanja te drevesne vrste sedaj  res več ni potrebno posebej razpravljati.

V preteklem letu so iz Avstralije poročali o požarih izjemnih razsežnosti. Pustošili so tudi v narodnem parku Wollemi. Edino rastišče te izjemne drevesne vrste na svetu je bilo resno ogroženo. Na srečo so se pristojni pravočasno pripravili in s sistematičnim gašenjem sestoj volemije ves čas polivali z vodo, tako da ni prišlo do vžiga dreves. Šele po nekaj dneh, ko se je gost oblak dima razkadil, so lahko videli, ali so bila njihova prizadevanja uspešna ali ne in iz meglic so se pokazale zelene krošnje dreves, kar je vse navdalo z zadovoljstvom, da jim je uspelo ohraniti te drevesne dragulje.

Občutljiva za mraz

Iz semen dreves so z veliko truda pridobili sadike, ki so jih iz avstralske celine razselili po celem svetu. To drevesno vrsto tako lahko občudujete v marsikaterem botaničnem vrtu – vselej pa jo boste videli zaščiteno s kovinsko ograjo! Morda se sprašujete, kaj ima neugledna kovinska ograja za početi poleg tako redkega drevesa. Ker je volemija tako zelo posebna, bi lahko bila plen različnih lovcev na posebne rastline in vsak botanični vrt, ki to drevo zasadi, ji mora pripraviti tudi varovalno ograjo. Volemija lahko doseže v višino tudi več kot 40 metrov. Na koncu vsake veje po nekaj letih zrastejo bodisi moška bodisi ženska socvetja, ki se razvijejo v storže. Njeni storži so okroglasti, dolgi od 6 do 12 cm, široki od 5 do 10 cm. Po oprašitvi z vetrom dozorijo v dveh letih. Ko storži na veji dozorijo, se veja posuši in odmre. Iz debla nato zraste nova veja, redko pa se lahko zgodi, da bo obstoječa veja pričela s pokončno rastjo in bodo iz nje rasle nove vejice.

Če vas je opis te zanimive in nenavadne drevesne vrste pritegnil in ste si zaželeli imeti to lepotico tudi na vašem vrtu, je to povsem mogoče. Volemije so na prodaj v večjih vrtnarijah in okrasnih drevesnicah, prek spleta pa si jo lahko naročite tudi iz oddaljenih delov sveta. Res je, da boste morali zanjo odšteti kar lepo vsoto denarja. Poleg tega obstaja v Slovenji nevarnost, da volemija v najhujših zimskih dneh pozebe. Temperature pod 12 °C jo namreč uničijo. Zato bo najprimerneje, če jo boste gojili kot posodovko.

Ogroženih milijon vrst

Iskreno si želim, da bi med ljubitelji dreves ponovno zaokrožile informacije o odkritju nove vrste. Zagotovo so nekje tam v najbolj odmaknjenih gozdovih tega sveta še neodkrite vrste, ki živijo svoje skrito življenje. Kako razburljivo bi bilo potovanje čez ta odmaknjena in neraziskana gozdna prostranstva. Prav strašljiv je podatek, da v tem trenutku več kot milijonu rastlinskih in živalskih vrst grozi izumrtje. Spontano izumiranje vrst je sicer povsem običajen pojav v evoluciji vrst, vendar ne tako s takšno hitrostjo in v tako velikem obsegu, kot se to dogaja v zadnjih desetletjih. Med ogroženimi vrstami so zagotovo tudi takšne, ki jih človeško oko še ni videlo, opisalo in z latinskim poimenovanjem dodalo na sezname poznanih vrst sveta.

Besedilo: Mateja Kišek Vovk