Med te vsekakor sodi večina čebulnic, kot je čebula, česen, šalotka in por. Za uspešnost skladiščenja je potrebno izpolniti nekaj osnovnih zahtev in uspeh ne bo izostal. Zadovoljstvo je obilne in kakovostne pridelke ohraniti vse do naslednjih pridelkov v naslednji vrtnarski sezoni.

Čebulnice – stalnica naših vrtov
Poleg solatnic, stročnic in seveda plodovk so predstavniki skupine čebulnic tudi ena od stalnic na naših vrtovih. Predstavnikom te skupine sta skupna cilj pridelave, to je čebula, in botanični izvor, saj predstavniki te skupine (Allium cepa L. – čebula, Allium sativum L. – česen, Allium cepa L. var. ascalonicum – šalotka in Allium porrum L. – por) spadajo v družino Liliaceae (lilijevke), v rod Allium. Cilj njihove pridelave je botanično čebula, kar se za čebulo zdi več kot logično, ali omesenelo steblo, ki ga pridelamo pri poru, ali glavica česna, ki je tudi neke vrste čebula, a je za razliko od »klasične« čebule sestavljena iz česnovih strokov, ki se oblikujejo na čebulnem krožcu posajenega stroka česna. Skupna značilnost čebulnic je tudi značilen okus, ki mnogim ni moteč, nekaterim pa pekoč okus predstavlja tolikšno oviro, da jih v svoji prehrani odklanjajo vsaj v sveži, če ne tudi v kuhani obliki. Pekoč okus je posledica vsebujočega žvepla, ki mu mnogi prehranski strokovnjaki pripisujejo številne zdravilne učinke ali vsaj ugoden vpliv ob zmernem prehranjevanju z njimi.

Osnove pridelave čebulnic
Mnogi pridelovalci spomladi rastline pridelujejo za uživanje v mladostnem stadiju – mlada čebula, mladi oziroma sveži česen. Za pridelavo čebulnic, namenjenih skladiščenju in porabi v zimskem času oziroma do naslednjih pridelkov, pa je priporočljivo posevke čebulnic posebej načrtovati. V ta namen smo pozorni pri izbiri ustreznih sort čebule, šalotke in česna. Izbiramo za dolgi rok skladiščenja primerne sorte. Tako za dolgo zimsko skladiščenje niso primerne bele sorte čebule, uporabimo rumene (okrogle ali podolgovate sorte) ali rdeče mesnate sorte. Tudi pri česnu uporabimo tako jesenske oziroma zimske kot spomladanske sorte česna, saj slednje lahko dlje časa kakovostno skladiščimo. Zato je dobro znotraj sortnega izbora čebule in česna pazljivo izbirati tudi med zgodnjimi in bolj poznimi sortami. Tako je sorta česna ‘ptujski spomladanski’ namenjena porabi tudi po prehodu iz starega v novo leto, medtem ko bi bilo dobro sorto česna ‘ptujski jesenski’ porabiti nekje od začetka novega koledarskega leta.
Posevek čebule zasnujte iz vzgojenih sadik, kjer iz semen pridelamo bogato ukoreninjeno sadiko. Če sadite čebulčke, posadite bolj drobne, debelejši čebulčki pogosto poženejo cvetno steblo, zato priporočam čebule takšnih rastlin porabiti najprej, ker se slabše skladiščijo. Tekom celotne rastne dobe veliko pozornosti namenimo oskrbi posevkov čebulnic z vodo in hrano ter jih varujemo pred škodljivci in boleznimi, da bodo čas spravila dosegle v optimalnem stanju, da bodo (čim bolj) zdrave in bodo oblikovale dobro razvite čebule, glavice ali stebla rastline, ki bodo predpogoj za dobro in dolgotrajno skladiščenje

Najprej nekaj o spravilu čebulnic
Primerna tehnologija pridelave vseh čebulnic daje optimalne temelje za skladiščenje pridelka. Pri pridelavi čebule, česna in šalotke so zdravi listi predpogoj za zdrave ovoje oziroma luskoliste okrog čebule ali glavice česna. Več kot je takšnih ovojnih listov, ki so ob spravilu večinoma še sveži, delno sočni ali še celo mesnati, več bo po sušenju suhih ovojnih listov, ki jim rečemo suhi luskolisti in ti bodo predstavljali naravno zaščito čebulam, ki se bodo zaradi tega bolje in dlje skladiščile. Čebulnice torej začnemo spravljati v stadiju, ko so listi od tri četrt do polovice še sveži – zeleni. To pomeni, da rastline ob zaključku rasti skrbno opazujemo in ko se od skupnih 7 do 8 listov posuši prvi list in nato kmalu še naslednja dva ali trije, vemo, da je nastopil čas za spravilo. Ko jih izpulimo, jih na ustreznem, prevetrenem, zračnem in temnejšem oziroma zasenčenem prostoru (čebula, šalotka) ali delno na dopoldanskem soncu (česen) (do)sušimo. V takšnih pogojih se bodo ovojni luskolisti počasi v celoti posušili, ostali celi, nepoškodovani in bodo varovali in ohranjali čebulo ali glavico pri dolgemu in kakovostnemu shranjevanju v večini skladiščnih prostorov. Če velja, da je česen kakšen dan ali dva po spravilu dopustno sušiti neposredno na soncu, to za čebulo ni dopustno. V primeru, da ste čebulo po puljenju predolgo izpostavljali soncu, se lahko zgodi, da bo na osončenih mestih prišlo vsaj do nezaželene ozelenitve čebule ali ob močni sončni pripeki celo do opeklin čebule in s tem pri čebuli pride do slabšanja njene kakovosti ter do slabše sposobnosti za dolgotrajno skladiščenje.

Načini shranjevanja
Večino čebulnic najpogosteje skladiščimo v posušenem stanju. Tako je navadno pri shranjevanju čebule, česna in šalotke. Por lahko shranjujemo v svežem stanju, ko zimske sorte pustimo na vrtu in ga pobiramo sproti, če nam to omogoča zima oziroma če tla niso tako zamrznjena, da ga lahko izpulimo.
Za skladiščenje čebule, česna ali šalotke izberemo prostor, kjer je suho, relativna zračna vlaga v prostoru okrog 70 do 75 % in temno. Te čebulnice shranjujemo v podstrešnih prostorih, na kozolcih, vrtnih utah in lopah ali podobnih zavetnih prostorih. Nič ni narobe, če čebulnice v času močnega mraza zmrznejo. Takrat jih samo grobo in močno ne premetavamo, zgolj odvzamemo potrebno čebulo ali dve, preostale čebulnice pa prepustimo nadaljnjemu skladiščenju. Za dolgotrajnost skladiščenja je odločilna tudi temperatura skladiščnega prostora. Ta naj bo okrog 0 °C, ne pa sobna ali celo višja od 20 °C. Previsoke skladiščne temperature spomladi prehitro izzovejo odganjanje čebule, še posebej, če je presvetlo. Zato za shranjevanje izbirajte raje bolj hladne prostore kot pretople. Ko so suhe in primerne za shranjevanje, čebulnice zložimo ali v tanjše plasti nasujemo v lesene ali plastične zaboje. Skladiščenje suhih čebulnic v vrečah ni priporočljivo. Naj bodo čebulnice skladiščene v tanjših plasteh tako, da jih lahko občasno rahlo premešamo, pri tem odstranimo morebitne propadle čebule in tako sproti nadziramo potek shranjevanja. Možno in ponekod po Sloveniji tudi tradicionalno ter uporabno je skladiščenje čebule ali česna v obliki kit. Pletemo še pred popolno osušitvijo »cime«, ko je ta še rahlo vlažna, elastična in se ne trga. Priporočam, da v kito ne spletete več kot 10 čebul ali glavic česna. Takšne manjše kite so lahko lep, domač in uporaben okras, ko jih obesimo v kletni hodnik, na late kozolca ali preprosto v kuhinji, kjer bodo ob kuhanju hitro na dosegu rok.

Skrb in ohranjanje skladiščnih pogojev
Ne glede na mesto skladiščenja ali način shranjevanja (v razsutem stanju ali v kitah), moramo od vsega začetka dalje skrbno spremljati pogoje v prostoru, kjer skladiščimo. Še posebej pozorni smo, da ostaja skladiščen pridelek na suhem in hladnem. V takih pogojih bodo čebulnice ostale kakovostne, dobre bodo za naše zdravje. Bogatile nas bodo z vitamini in minerali ter drugimi snovmi, ki so pomembne za naše zdravje in dobro počutje.

Besedilo in fotografije: Igor Škerbot