Do deset metrov visoko drevo z debelimi vejami ima gladko, svetlo rjavo lubje in velike razčlenjene liste. Pri drevesu je najbolj nenavadno njegovo socvetje, ki se skriva znotraj plodu (figa).
Soplodje sestavljajo v notranjosti ležeči cvetovi oziroma koščičasti sadeži. Figa ima na vrhu odprtino, opraševanje pa opravlja osa šiškarica (Blastophaga psenes). Znanih je okoli 800 vrst smokvovcev. Najbolj pogoste so vrste z zelenimi in temno vijoličnimi plodovi. V Sloveniji uspeva v Primorju, kjer so znane avgustovske belice in poznejše črnice. Bližnji sorodnik smokvovca, doma iz Indije, je sveti figovec (Ficus religiosa), pod katerim naj bi Buda doživel razsvetljenje, zato med budisti velja za sveto drevo.

Iz zgodovine
Figa sodi med najstarejše kulturne rastline. Izvira iz Male Azije na območju Sirije in Palestine, od koder se je razširila po vsem Sredozemlju. Fige so bile pomemben vir hrane v Mezopotamiji, Palestini, Egiptu in Grčiji. Asirci so jih začeli gojili leta 3000 pr. n. št., Grki pa leta 700 pr. n. št. V Rimu so bile fige priljubljene pri vseh slojih prebivalstva, rimski kuhar Apicius pa je menda s figami hranil celo prašiče, da bi imeli boljše meso.

Uporaba v prehrani
Fige uživamo sveže ali sušene na soncu (posušene vsebujejo do 60 % sladkorja). Iz svežih fig kuhajo marmelade in jih uporabljajo za peko peciva. Sveže sadeže namakajo v žaganje ali vino, iz posušenih, praženih in zmletih črnih fig pa so nekoč kuhali kavo.

Zdravilnost fige
V ljudske zdravilstvu so uporabljali plodove (fige), liste in njun svež mleček. Fige, kuhane v vodi ali vinu in stolčene, so uživali za zdravljenje želodčnih in črevesnih bolezni. Za odpravljanje bradavic so se mazali s svežim figovim mlečkom. Sodobne raziskave potrjujejo, da so fige bogate z vitamini B6, E, A in C, minerali (kalcij, železo, magnezij, kalij), beljakovinami, vlakninami, sladkorji (fruktoza in glukoza) in drugimi zdravilnimi učinkovinami. Fige pospešujejo prebavo, odpravljajo psihično napetost, bistrijo mišljenje in krepijo spomin.

Iz tradicionalnega izročila
Smokvovec je svetopisemska rastlina, ob katerem sta upodobljena Adam in Eva v raju. Figa je simbol plodnosti, blagostanja in miru, list smokve pa simbol poželenja. Po rimski legendi je volkulja, ki je hranila Romula in Rema, počivala pod figovim drevesom, zato tudi pri Rimljanih velja za sveto drevo. Po ljudskem verovanju naj bi fige privabljale srečo, v poganskem čarovništvu pa so jih uporabljali za privabljanje ljubezni.

Besedilo: Vlasta Mlakar
Fotografije: Marjetka Hrovatin