Paziti moramo, da temperatura v prostoru ne pade pod 0 C, ker se na plodovih pojavijo porjavitve in ti propadejo. Prav tako temperatura ne sme biti previsoka, ker se procesi zorenja pospešeno nadaljujejo in sadje po krajšem času prezori.

Če je klet presuha, plodovi izgubljajo vodo in kožica se naguba. Pazimo, da v istem prostoru ne shranjujemo drugega zrelega sadja (banane) ali zelenjave (krompir), ker dodatno izločanje etilena pospešuje prezoritev obranih sadežev. Tudi uskladiščeni plodovi izločajo etilen (vonj po zrelem sadju), zato je treba prostor nekajkrat tedensko prezračiti. Na tak način lahko jabolka uspešno skladiščimo več mesecev. Ko obiramo plodove, pazimo, da uskladiščimo samo popolnoma zdrave in nepoškodovane. Samo en nagnit plod v sadnem zaboju lahko v zelo kratkem času povzroči propad večine plodov v njem. Temu se izognemo, če redno pregledujemo sadeže v embalaži in obolele sproti izločimo. Pomembno je, da pred skladiščenjem očistimo prostor in vso embalažo dobro operemo ter, če je le možno, tudi razkužimo. Tako preprečimo, da bi sadje zgnilo zaradi neustrezne embalaže in higiene v skladišču. Gnitje v sadnem zaboju lahko preprečimo tudi tako, da vsak plod posebej zavijemo v časopisni papir ali pa med plodove vložimo plast stiroporja in drugega gradiva, ki ne gnije in je hkrati dovolj zračno.

Shranjevanje v vrečkah
Če nimamo primernega prostora, lahko sadje za več tednov (do pet) skladiščimo tudi v plastične polietilenske vrečke. Z dihanjem sadje porabi kisik in poveča količino ogljikovega dioksida – tako se zmanjša dihanje. Da se to ne bi popolnoma ustavilo in bi zato sadje propadlo, moramo vrečke predhodno na nekaj mestih preluknjati ali pa uporabiti takšno folijo, ki prepušča ogljikov dioksid. Tudi v foliji shranjene plodove postavimo, če je le mogoče, v hladen in temen prostor.
Lupinarje moramo po obiranju posušiti, nato pa jih za krajši čas skladiščimo na zraku pri temperaturi do 20 C. Za daljše obdobje jih shranimo v hladilnicah na 4 C.

Fiziološke bolezni – motnje in vzroki zanje
Med razvojem ploda, po obiranju ali med skladiščenjem lahko pride do pojava fizioloških motenj. Te niso posledica napada škodljivcev ali bolezni, ampak:
– neugodnih rastnih in vremenskih razmer med rastno dobo (stresna stanja, pomanjkanje hranil, antagonizem),
– prezgodnjega in prepoznega obiranja,
– napak pri skladiščenju (prenizke temperature, premalo kisika, preveč CO2).
Pri vseh naštetih dejavnikih, še posebno, če trajajo dalj časa, nastajajo motnje v fizioloških procesih. Nekatere sadne vrste in sorte so zelo nagnjene k določenim fiziološkim boleznim.

Porjavitev kožice – scald (prezgodnje ali prepozno obiranje, topla in suha jesen, ki sledi mokremu poletju, preveliko kisika v skladišču, visoka temperatura v skladišču)

Porjavitev mesa – notranji zlom (nizke temperature v skladišču, starost in prezrelost plodov, odtiski prstov …)

Grenka pegavost (pomanjkanje kalcija)

Steklavost plodov (veliko svetlobe, toplote in vlage, pozno obiranje)

Porjavitev peščišča (neugodne vremenske razmere – hladna poletja, ki jim sledi topla jesen, prepozno obiranje, velike količine fosforja v tleh, nizka temperatura v skladišču, veliko CO2, visoka zračna vlaga)

Nekatere sorte so še posebej podvržene določenim fiziološkim boleznim, kart lahko predstavlja oviro pri skladiščenju.

Besedilo in fotografije: Marjetka Hrovatin