[#ZELENASKP – ZELENO ŽIVLJENJE 🍎] Vzpon v vas Kalše iz Šmartnega na Pohorju nam je dal jasno vedeti, da se tu težko pridela krma za domače živali. VEČ 👉 https://t.co/dEhCX1I4dv @EUAgri #IMCAP #CAP https://t.co/30HWq9gI8L
15.05.2025
Zimzelenih listnatih drevesnih vrst je na slovenskih tleh izjemno malo in prav zato so nam tiste vrste ki so, toliko bolj zanimive.
Kadar pridejo prijatelji in znanci po med na moj dom, običajno ne odidejo takoj domov. Kaj hitro začnemo pogovor o koristnosti medu in drugih čebeljih pridelkov, denimo cvetni prah, matični mleček, propolis i n vosek.
Čeprav nimajo vidnih zunanjih ušes, imajo odlično razvito notranje uho. Sestavljajo ga številne drobne kosti, ki so med sabo povezane s pobočnico ter ribjim mehurjem.
Veter je zrak v gibanju, ki lahko rastline močno ziblje in na tak način trga korenine. Odpornost rastlin proti vetrovnim razmeram je odvisna od izpostavljenosti, starosti rastline in zemlje (sestava zemlje – peščena, ilovnata …).
Poleg številnih trajnic naše zasaditve krasijo tudi raznolike grmovnice, ki polepšajo grede s svojimi cvetovi, plodovi in listjem.
Narava počiva in z njo tudi rastline zunaj. Tiste, ki jih gojimo na okenskih policah, so z nižajočimi se temperaturami propadle, nove mlade pa bodo na voljo proti prihodnji pomladi.
Slive imajo v Sloveniji dolgo tradicijo. Ta sadna vrsta je še posebej značilna za hribovita območja v Gornjem Posočju, na Idrijskem in Cerkljanskem. Tam je sliva doma že stoletja.
Preteklo pridelovalno sezono si bomo zagotovo zapomnili po vročem in suhem poletju, suši ter lepih jesenskih dneh, ki so mnoge pridelovalce vrtnin tudi v domačih vrtovih s papriko razveseljevali še dolgo v oktober.
Čili (različne vrste rodu Capsicum) izvira iz Srednje in Južne Amerike ter Karibskih otokov. V tem delu sveta čili gojijo že tisočletja. V Evropo je rastlino prinesel Kolumb, ki ga je imenoval kar poper zaradi njegovega pekočega okusa.
Najbolj brano:
Najbolj komentirani:
Videoteka