Raj na vzhodni strani, 2. del
Čim bliže razmeram v naravi
Za normalen potek presnove potrebujejo rastline toploto. Potrebe po toploti se med rastlinskimi vrstami in celo znotraj ene vrste, med sortami, zelo razlikujejo. Rastline, ki izvirajo iz tropskih deževnih ali tropskih gorskih meglenih gozdov, kjer se temperatura skoraj vse leto ne spreminja, potrebujejo tudi v stanovanju približno enake pogoje. Tiste rastline, ki izvirajo iz območij tropskih monsunskih podnebij, kjer se temperature čez leto bolj spreminjajo, pa bodo uspevale, če jim bomo tudi v stanovanju menjavali toplejše in hladnejše pogoje. Od ustrezne temperature sta namreč odvisna razvoj cvetnih popkov in cvetenje. Bolj kot prenizke so za nekatere sobne rastline nevarne previsoke temperature. Bistveno je, da se pri negi sobnih rastlin čim bolj približamo razmeram, v katerih posamezne vrste rastlin rastejo v naravi. Tropske rastline, denimo, imajo v naravi ponoči tri stopinje Celzija nižjo temperaturo kot podnevi. Ker v toplejših nočeh te rastline ne porabijo veliko rezervne hrane, ki jo podnevi ustvarijo s fotosintezo, so v naših stanovanjih manj košate, kot v naravi ali v velikih rastlinjakih z ustrezno mikroklimo. Seveda pa z nižanjem temperature ponoči ne smemo pretiravati. Če se korenine preveč ohladijo, pride do motenj v rasti. Zato je poleg temperature prostora pomembna tudi temperatura zemlje in korenin. Ustrezna temperatura substrata je eden pomembnih dejavnikov za uspešno gojenje rastlin, še posebej v hladnejšem delu leta. Zavedati se moramo da večina rastlin veliko laže prenaša nekoliko nižjo temperaturo zraka kot pa nizko temperaturo vlažne prsti. Če imamo rastline na polici slabo izoliranega okna, je razlika v temperaturi zemlje in temperaturi zraka lahko celo 10 stopinj Celzija. »Hladne noge« škodujejo predvsem tropskim rastlinam. Pri teh rastlinah mora biti temperatura substrata pozimi najmanj 15 stopinj Celzija. V stanovanjih s centralnim ogrevanjem sicer temperaturno zadostimo tem pogojem, vendar pa moramo rastline ves čas vlažiti, kjer so prilagojene življenju v vlažnem okolju.
Nevarna temperaturna nihanja in prepih
Precej teže dalj časa gojimo tiste rastline, ki v naravi uspevajo pri nižjih temperaturah. Mednje sodijo azaleje, in sicer rodovi kamelija, ciklama, klivija, mirta in primula. Čeprav rastline kupimo cvetoče ali v popkih, se komaj ohranijo do konca cvetenja. Kamelijam na toplem pogosto odpadejo cvetni popki in sploh ne vzcvetijo. Najbolj preproste za gojenje v stanovanjih so sobna kalasobna aralija, filodendron, monstera, cisus, živikasta kosmuljka, pasijonka in še nekatere, ki lahko uuspevajo tako pri višjih kot pri nižjih temperaturah. Kar pa ne pomeni, da prenašajo tudi velika nihanja temperature. Hitro spreminjanje temperatur ali prepih sta za vse rastline največja nevarnost.
Samo na toplem lahko uspevajo škrlatna tulčica (Syngonium), maranta, kalateja, oleander, bugenvileja, svinčevec, metličnik, kaktusi in druge sobne rastline.
Na splošno lahko rečemo, da večina rastlin dobro uspeva pri temperaturah med 15 in 20 stopinj Celzija. Rastline iz rodov Sansevieria (taščin jezik) in Cissus (vinika) in druge, ki potrebujejo hladnejšo temperaturo, se bolje počutijo v hladni spalnici, na hodniku ali predsobi. Prav tako bodo v teh prostorih bolje uspevali kaktusi in druge rastline, ki pred cvetenjem potrebujejo dobo mirovanja. Potaknjenci, sejanci in mlade rastline pa potrebujejo višjo temperaturo kot odrasle rastline.
Težavno sobivanje
Med najpomembnejšimi vzroki, da rastline v stanovanjih slabo uspevajo, je pomanjkljiva vlažnost zraka. Na naravnih rastiščih rastlin ni zrak nikoli povsem suh in vedno vsebuje vodne hlape, ki se pri 100-odstotni vlažnosti zraka zgostijo in spremenijo v padavine (dež, sneg, rosa). Številne vrste naših sobnih rastlin izvirajo iz tropskih deževnih gozdov, kjer je vse leto zrak zelo vlažen. To je največja težava pri našem sobivanju z rastlinami. Bolj ko ogrevamo naše prostore in jih izoliramo, da ne izgubljamo dragocene energije, nižja je vlažnost zraka v stanovanju in manj primerno postaja za rastline. V močno ogretem prostoru je vlažnost zraka še približno 30 do 40-odstotna, rastline pa potrebujejo kar dvakrat tolikšno. Če hočemo torej v takšnem stanovanju gojiti sobne rastline, moramo poskrbeti, da bo vsaj neposredna okolica rastline nekoliko bolj vlažna. To bo koristilo tudi našim dihalom.