Še preden jih prinesemo domov, si že zamislimo prostor zanje, ki bo seveda v najboljši kombinaciji z notranjo opremo in si ob tem želimo, da bi ta prostor našim novim zelenim sostanovalkam tudi ustrezal. 

Pri razporejanju rastlin moramo med upoštevati predvsem svetlobo in potrebe rastlin po njej, toploto ter položaj oken glede na strani neba. Te tri postavke se med seboj precej dopolnjujejo predvsem poleti, ko ne ogrevamo stanovanja. Za najboljše mesto za naše sobne rastline velja severna stran, najbolj nevarne pa so okenske police, ki gledajo na jug. Dobro mesto je na okenskih policah oken, ki so na vzhodu, srednje dobri sta zahodna in severozahodna stran našega stanovanja ali hiše.

Severna stran

Če ni senčenja sosednjih stavb ali velikih dreves, potem je severna stran dobra, ker dovolj svetle sence in najbolj izenačenih temperatur. Severna stran je najprimernejša za lončnice, ki zahtevajo senčno stran, prav tako pa tudi za rastline, ki izvirajo iz tropskih deževnih gozdov. Rastlin tu ne poškodujeta visoka vročina ali suša, ni potrebno senčenje z roletami. 

Če stavbe ali drevesa mečejo na okno senco, bo treba rastline umetno svetliti. Če prostorov ne ogrevamo in nimamo kakovostnih oken, se severna stran lahko tudi precej ohladi. Nekoliko pomagajo rolete.

Severozahodna stran

Severozahodna stran je komajda še primerna za rastline, ki potrebujejo veliko toplote in svetlobe. Na tej strani namreč primanjkuje pozno popoldanske in večerne svetlobe.

Zahodna stran

Če je okno obrnjeno zahodno ali celo jugozahodno, je predvsem poleti neprimerno, saj se ob šipi čez dan zelo ogreje, zvečer pa ohladi. Temperaturne razlike med dnevom in nočjo so torej precej velike. Prednost te strani je najmočnejša svetloba in najdaljše trajanje dnevne sončne osvetlitve.

Južna stran

Rastline na južnih oknih je potrebno obvezno senčiti, varne so le v oblačnemu vremenu. Razmere so preveč skrajne tudi za sočnice in kakteje, saj jih podnevi sonce preveč segreje. Napačno zalivanje lahko povzroči ožige listov in suhost koreninske grude. Ravno tako je ta stran nevarna pozimi, saj je temperaturna razlika med dnevom in nočjo precejšnja.

Pri senčenju ne smemo pretiravati, saj stalna premočna zasenčenost rastlinam na južnih legah še bolj škodi kot gosta naravna senca na severnih legah .

Vzhodna stran

Vzhodna okna so osvetljena z jutranjim soncem, ki spodbuja rast rastlin. Na tej ter na severo- in jugovzhodni strani so zelo dobri pogoji za gojenje različnih sobnih rastlin. Te lege so primerne za vse lončnice, ki jim ustrezajo delno senčna rastišča. Nevarnost ožigov in suše je zelo majhna. Bolj proti severu obrnjene lege so lahko že težavne zaradi hladnih noči in vetra. Pri premočni sončni svetlobi moramo rastline zasenčiti. Pozimi moramo rastline zasenčiti pred soncem, ki zlahka prodre skozi redke, neolistane krošnje dreves. 

Rastline so nepremična bitja

Ali dobiva posamezna rastlina dovolj ali premalo svetlobe, lahko ugotovimo po njenem videzu. Skrajni primer hudega pomanjkanja svetlobe so pelargonije in druge rastline, ki med prezimovanjem v temnih kleteh poženejo etiolirane (dolge in skoraj brezbarvne) poganjke. Tudi nekatere druge rastline, denimo filodendron (drevoljub), ki sicer ne potrebujejo veliko svetlobe, na premalo osvetljenem rastišču razvijejo poganjke z bolj razmaknjenimi in svetlejšimi listi. Škodljive posledice premočne svetlobe opazimo predvsem takrat, ko rastlino premaknemo iz temnega na svetlo mesto. Marsikateri gojitelj tako naredi usodno napako pri prestavljanju rastline na čim bolj ugodno rastišče, še posebej takrat, ko je rastline pred cvetenjem. Rastline so namreč nepremična bitja, ki so prilagojena uspevanju na stalnem mestu. Poganjke razvijajo proti viru najmočnejše svetlobe, temu pravimo fototropizem, zaradi česar so vedno nekoliko nagnjene oziroma nesimetrične oblike. Navadno so obrnjene proti oknu. Sobne rastline zelo slabo prenašajo prestavljanje, škodi jim lahko celo obračanje in spreminjanje smeri osvetlitve. Samo robustnejše listnate okrasne rastline smemo občasno zasukati v drugo smer, tako da zravnamo njihovo poševno rast. Pogosto se pojavijo težave, ko rastline, ki smo jih spomladi prenesli na prosto, jeseni spet postavimo v stanovanje ali pa ko rastline, ki pozimi v močno ogrevanih prostorih  ne bi preživele, postavimo v hladnejše veže. Rastline, ki so najbolj občutljive za premikanje, so: azaleje, gardenije, kaktusi (božični, velikonočni), kamelije in voskovke, vrtnice. Najslabše je, če jih prestavimo med razvojem cvetnih popkov in razcvetom. Lončnim vrtnicam lahko odpadejo listi in cvetni listi že potem, ko so cvetovi že popolnoma odprti. Tudi klivije ne smemo več premikati ali obračati, ko začne razvijati socvetja. 

Se nadaljuje.