Tla, vlaga, svetloba, toplota in veter so pri tem zelo pomembni. V naravi vladajo ostri pogoji; rastline, ki se obdržijo na rastišču, se med seboj prenašajo. V vrtnarskem jeziku bi rekli, da so dobre sosede. Celo z živalmi tega omejenega življenjskega prostora oblikujejo neke vrste interesno skupnost – življenjsko združbo ali biocenozo.

Pisano harmonično rastlinsko združbo želimo doseči tudi v mešanem posevku. Je torej neke vrste »vrtna biocenoza«. Lahko pa bi jo imenovali tudi naravna oblika kolobarja. Opazovanja iz narave pri tem prenesemo na vrtne razmere.

V mešanem posevku in v prosti naravi se rastlinska združba v rastni dobi zgosti. Tako listi zasenčijo tla in jih varujejo pred izhlapevanjem.

Različna poraba hranil

Dobro premišljeno mešanico različnih rastlin na eni gredi dopolnjujemo površinsko in podzemno. Rastline morajo biti zbrane tako, da se s svojimi listi in plodovi ne ovirajo. Vedno morajo imeti dovolj prostora in svetlobe. Skladna dopolnitev je posebno pomembna v območju korenin. Mešani posevki odvzemajo tlom različne količine hranilnih snovi. Sami pa oddajajo različne snovi iz svoje presnove. Tako se odvija nastajanje in odvzemanje. Tla se nikoli ne izčrpajo preveč in enostransko.

Korenine in vonjave

Izločki korenin in vonj rastlin so zelo pomembni za soseščino. Nekatere rastline se zaradi vonja dobesedno ne morejo prenašati. Če jih v vrtu »silimo« k tesnemu sožitju, hirajo ali propadejo. Druge se medsebojno pospešujejo. Če čutijo medsebojne vplive, uspevajo bolj bujno in zdravo. Nekatere rastlinske soseščine preprečujejo tudi pojav bolezni in škodljivcev. Strokovnjaki so dognali, da je mogoče po koreninah povsem očitno razbrati njihove simpatije in antipatije.

Korenine rastlin »prijateljskih vrst« se tako prepletajo, da oblikujejo skoraj celoto. Korenine »sovražnih vrst« pa se držijo stran in se omejijo na majhen prostor. Torej držijo razdaljo.

Greda z mešanimi posevki

Greda z mešanimi posevki je nekoliko drugačna. Na njej uspevajo hkrati rastline, ki zorijo različno in jih tudi pobiramo ob različnih časih. Imajo tudi različne zahteve po hranilnih snoveh, kajti tu ne upoštevamo poljin glede zahtev po hranilih.

Grmaste širokolistne rastline rastejo zraven visokih, ki silijo bodisi v višino ali globino. Vrtnine s plitvimi koreninami (solatnice) se izmenjujejo s takšnimi, ki poganjajo globoke korenine (korenovke).

Ta pisana mešanica pa ni skupaj po naključju. Mešane posevke moramo vedno sestaviti po dobro premišljenem načrtu. Podobno kot pri kolobarju je najbolje, da ga zapišemo in redno upoštevamo. To seveda ni lahko, vendar pa imamo tako poleti manj dela, ker gosta rastlinska odeja nad gredo in zastirka med vrstami na tleh skoraj ne dopuščata, da bi zrasel plevel. Tudi za motiko ali zalivko mora vrtnar pri taki zasaditvi prijeti bolj poredko kot tam, kjer je veliko praznih površin med nasadi.

Pridelek je navadno obilen, večinoma je večji kot pri posameznih vrtninah na gredi. Velika prednost je tudi časovno dobro razdeljena ponudba za kuhinjo in klet.

Vmesni posevki, kot so solata, špinača, redkvica, kreša in druga zelišča, v presledkih vedno znova rastejo. Nabiramo jih, da dobi glavni posevek dovolj prostora za rast in zorenje.

V mešanih posevkih različne vrste zelenjave neprestano pobiramo in posevek redčimo, a nikoli ni prazen, ker ga sproti dopolnjujemo. Kjer pospravimo kakšno vrtnino, tam posejemo bodisi drugo ali pa zamašimo vrzel z zelenim gnojenjem ali zastirko.

Ker so zdaj rastline, ki porabijo veliko hranilnih snovi, ter skromne rastline na isti gredi, morata biti priprava tal in gnojenje prilagojena. Le površine, ki so namenjene za setev močno in srednje izčrpavajočih rastlin, oskrbimo jeseni s preperelim gnojem ali organskimi gnojili. Vse druge pognojimo le s kompostom. Vrtnine, ki potrebujejo med rastno dobo veliko hranilnih snovi, zalivamo s prevrelko iz kopriv ali s kakšno drugo, doma narejeno gnojilno prevrelko. Za oskrbo z organskimi snovmi na gredah so tla neprestano prekrita z zastirko in vrstami rastlin za zeleno gnojenje. Gorjušica, špinača in kreša so za to zelo primerne. Njihovi ostanki služijo za zastirko.

Dobri sosedje – slabi sosedje

Za uspešno gojenje mešanih posevkov moramo vedeti, katere rastline se med seboj prenašajo in katere ne. Načelno velja: veliko rastlin se medsebojno dobro prenaša in ugodno druga na drugo. Sorazmerno malo pa se jih ne prenaša in vplivajo medsebojno izrazito odbijajoče. Tretja skupina se obnaša nevtralno.

V mešanih posevkih imajo pomembno vlogo tudi zelišča. Nekaterim rastlinam delajo družbo in se menjavajo z vrstami vrtnin. Aromatične dišavnice prispevajo svoj delež k izboljšavi okusa sosednjih rastlin.

Tak primer imamo pri zgodnjem krompirju, ki ga sadimo skupaj s kumino in korenjem. Koper in korenje vplivata podobno ugodno drug na drugega. Lahko jih posejemo skupaj celo v vrsti. Tudi kombinacija kreše in redkvice ima ugoden vpliv na aromo. V tem primeru so redkvice bolj slastne.

Številna zelišča pa se v mešanem posevku obnesejo še drugače. Odvračajo škodljivce. Listna zelena varuje kapusnice pred bolhači in gosenicami. Za žajbelj, rožmarin, timijan in poprovo meto velja, da odvračajo nevarnega kapusovega belina – najbrž s svojimi močnimi vonjavami. Šetraj varuje fižol pred listnimi ušmi, kapucinka in vrtna kreša varujeta paradižnik in sadno drevje pred listnimi in krvavimi ušmi.

Za tiste, ki želijo vrtnariti na ekološki način, je znenje o dobrem in slabem vplivu rastlin med seboj pomembno, saj tako lahko prihranijo slabo voljo zaradi škodljivcev, po kemičnih pripravkih pa ne posežejo.

Dobra soseda za varstvo rastlin in njihovo zdravje na zelenjavnem in sadnem vrtu sta tudi ognjič in žametovka. Poleg koristne vloge s svojim cvetjem sončnih barv tudi krasita vrt.

Da se začetnik v džungli mešanih posevkov ne bi zmedel s preštevilnimi možnostmi, navajamo nekatere pomembne vsakodnevne kombinacije, ki jih najdemo v vsakem vrtu. To so preproste in zanesljive mešanice.

Dobri sosedje

Zgodnji korenček – čebula

Pozni korenček – por (obe kombinaciji se medsebojno varujeta pred korenjevo in čebulno muho)

Nizki fižol – rdeča pesa – šetraj

Zelena – por

Korenček – solata – drobnjak

Paradižnik – peteršilj

Paradižnik – zelena

Solata – redkvica – kolerabica

Zelje – nizki fižol

Kumare – koper

Bolj kot dobre kombinacije so pomembne slabe. Te si moramo zapomniti, da ne bo razočaranj na vrtu.

Slabi sosedje

Solata – peteršilj

Komarček – paradižnik

Nizki fižol – čebula

Zelje – čebula

Paradižnik – grah

Grah – fižol

Krompir – sončnice

Krompir – paradižnik

Zelje – gorjušica

Če se izognemo tem očitno neugodnim kombinacijam, pri drugih ne moremo narediti usodnih napak. Z vedno več izkušnjami bomo naredili vsako leto boljšo kombinacijo.Mešanice se od vrta do vrta nekoliko razlikujejo, kajti podnebje in talne razmere seveda vplivajo na rast rastlin.

Besedilo in fotografije: Marjetka Hrovatin