Tako kot druge rastline, tudi krokozmija najlepše deluje, če  ji namenimo malce več prostora in posadite več rastlin.

Krokozmija (Crocosmia) spada med perunike. To je stara rastlina, ki so jo včasih imenovali tudi montbrecija in marsikdo jo pozna še pod tem imenom, še eno zanimivo ime zanjo pa je japonska gladiola.

Ime Crocosmia se nanaša na Crocus, to je latinsko ime za žafran, in pomeni v prevodu vonj po žafranu, ki naj bi ga imeli suhi cvetovi krokozmij.

Krivac za tpo, da se je ta prelepa afriška lepotica začela širiti v okrasne vrtove po svetu, je francoski žlahtnitelj Lemoine, ki je prvo križanje opravil leta 1880. Križal je vrsti C. aurea in C. pottsii.

Ne veste, kako se lotiti urejanja domačega okrasnega in uporabnega vrta? Ne spreglejte revije MOJ MALI SVET. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Da je sorodnica perunik, se opazi že po videzu, listi so podobni listom sibirskih perunik, ima čebulaste gomolje, ki prezimijo v zemlji.

Osnova vseh gojenih vrst je zlata krokozmija, ki v naravi raste na vlažnih travnikih Južne Afrike, zato tudi potrebe po vlagi. Žlahtnitelji so vzgojili vrste in sorte, ki so prilagojene tudi na hladnejša območja.

Potrebuje dovolj vlage

Cvetovi so rdeči, oranžni in rumeni, lahko so tudi kombinacija teh barv. Krokozmije na poznopoletno gredo vnesejo živahnost. Uspevajo na soncu, pomembno je, da je zemlja vlažna, a dobro odcednih tleh. Pod napušči ali ob zidovih ne bo uspevala, saj je presuho zanjo. Iz podzemnih čebulastih gomoljev spomladi izraščajo suličasti listi. Včasih so krokozmije jeseni izkopali iz zemlje in jih čez zimo shranili na mestu, kjer ni zmrzovalo, podobno kot kane in dalije. Vendar to ni potrebno, saj so vrste in sorte, ki jih prodajajo pri nas, prezimno trdne. Bistveno je, da so tla dobro odcedna, da pozimi ne pride do gnitja čebulastih gomoljev. 

Iz šopa listov izraščajo cvetna stebla, ki od sredine poletja do septembra ali še dlje na koncu nosijo klasasta socvetja.

Ta so rahlo razvejena in sestavljena iz široko lijastih in cevastih cvetov. Najbolj odporne so sorte z rdečimi cvetovi, najmanj pa tiste z rumenimi. Krokozmija je čudovita tudi kot rezano cvetje, saj v šopku zdrži kar dva tedna.

Lepi tudi plodovi

Krokozmija je lepa tudi, ko odcveti. Takrat se na mestu cveta razvijejo okrogli plodovi, ki popestrijo jesenski vrt. Dobra stran teh gomoljnic je, da so precej nezahtevne, saj dolgo uspevajo na istem mestu. Ko opazimo, da ne cvetijo več tako bogato, jih razsadimo. Večinoma so visoke približno meter (natančneje 60 do 150 cm), v širino pa približno 30 do 40 centimetrov. Gomolje posadimo približno 10–15 centimetrov narazen, oziroma približno 6–9 rastlin na kvadratni meter.

Čebulaste gomolje krokozmij kupimo v vrečki in jih sadimo aprila, takrat ko sadimo tudi dalije in kane.

Če krokozmijo kupimo v že ukoreninjeno v lončku, jo lahko z grudo presajamo kadarkoli v letu. Takšne rastline so tudi trpežnejše kot goli gomolji. Na prodaj je več sort, med njimi sorta ’Venus’, ki je oranžnordeča, ’Lucifer’ ima temno rdeče cvetove, ’Emily McKenzie’ ima večje oranžne cvetove z bordojsko rdečim odtenkom, posamezen cvet je podoben pomanjšanemu cvetu maslenice. Sorta ’Norwich Canary’ je rumena z rahlo oranžnim pridihom proti bazi cvetnih listov, ’Star of the East’ ima večje, oranžno do mareličasto obarvane  cvetove.

Vrnitev na vrtove

Krokozmije so poznale že naše babice, a so v poplavi drugih, novejših rastlin bolj ali manj tonile v pozabo. Čas je, da jih ponovno zasadimo v naše vrtove, saj je danes na voljo veliko lepih novih sort. Glede na njihovo zanimivo obliko zagotovo sodijo tako v tradicionalne kot sodobne vrtove. Zelo močen učinek naredi samostojen šop krokozmij, če pa želite kombinirati, jih lahko posadite v družbo gavre, rmana ali rudbekij, čudovite bodo v družbi trav, ki konec poletja poženejo klase.

Majska številka revije MOJ MALI SVET je že v prodaji.