Vse te mesece smo se trudili, grme in drevesa oskrbovali, jih negovali, gnojili, rezali, zalivali in varovali. Sedaj prihaja čas, ko nam bodo rastline našo skrb bogato poplačale.

Pri obiranju, nabiranju ali pobiranju jagodičastih plodov naj nam bo vodilo, da obiramo le plodove, ki so popolnoma dozoreli. Nikar ne pozabimo, da gre večinoma za neklimakterične plodove za katere velja, da potem, ko jih enkrat odtrgamo, ne zorijo več. Potrpežljivo počakajmo, da se plodovi popolnoma obarvajo. S tem bomo dovolili, da bodo razvili vse svoje potenciale okusa. Zelene note nezrelih plodov bodo nadomestile sadne arome, sladkorji bodo prevladali nad kislinami, ki bodo dodale svežino. A ne čakajmo predolgo, saj plodovi kar hitro prezorijo. S tem postanejo manj okusni in hitro pridobijo značilne arome alkoholnega vrenja. Takšni prezorjeni in morda poškodovani plodovi so odličen vir hrane za škodljivce in res si ne želimo takega podmladka v našem vrtu.

Obiramo zjutraj

Jagodičje vedno obiramo v jutranjih urah, ko so plodovi primerno ohlajeni. Plod jagode, ki ga odtrgamo v sredini dneva je precej slabše kakovosti kot tisti, ki ga oberemo zjutraj v hladu. Prav tako bodo topli plodovi bistveno slabše prenašali rokovanje in shranjevanje. Če nam rastline preobilno postrežejo, pridelek shranimo v zamrzovalniku ali v obliki predelanega sadja. Pripravimo lahko raznorazne sokove, marmelade, omake ali različna peciva. Če ste med sprehodi po gozdu opazovali divje rastoče jagodičaste sadne vrste, je sedaj čas, da se odpravite v pregled. Divje maline, robide, gozdne jagode borovnice so pravi zakladi vitaminov. Bodimo pri nabiralništvu skromni, naberimo le toliko, kot jih potrebujemo, pri tem pa pazimo, da rastlin ne uničujemo. Le na tak način bomo v darovih narave uživali vrsto let.

Zalivanje in senčenje

A ne pozabimo, da gojene rastline tudi sedaj potrebujejo našo pomoč. Ob prekomerni poletni vročini poskrbimo, da imajo dovolj vode. V kolikor nam čas to dopušča jih zalivamo v večernih ali jutranjih urah ob tem pa pazimo, da jih ne polivamo po listih, vlažimo le tla pod njimi. Ker bodo ob zorenju porabile velike količine energije, jim k vodi za namakanje ali pod grm po potrebi dodamo nekaj malega gnojil. Če vročina ne popušča in opazite, da se na listih ter tudi plodovih pojavljajo ožigi, se potrudite in rastlinam pripravite senco. Lahko postavite enostavne konstrukcije, čez katere razprostrete senčilne mreže različnih gostot.

Ko se boste odpravili na dopust in nihče ne bo prevzel vaše vloge obiranja, je morda smiselno, da plodove, ki bodo dozoreli med vašo odsotnostjo predhodno odstranite iz rastline. S tem preprečimo gnitje plodov na grmih, kar lahko privede do sekundarnih okužb.

V poletnih dneh so pogosta neurja z močnim vetrom in tudi točo. Zato je pomembno, da so vaše rastline trdno posajene in stabilne v tleh. Večina jagodičastih rastlin za rast potrebuje oporo. Če so grmi nestabilni, jih pri točki izraščanja dodatno zasujte s substratom ter poskrbite za dodatno oporo. Rozge malin z vrvicami ali sponkami pritrdite k žici, veje ameriških borovnic, ki se pod težo bogatega pridelka upogibajo k tlom, razbremenite z vrvicami ali žicami. Nad rastlinami razgrnite protitočno mrežo, ki bo poleg zaščite proti toči nudila tudi senčenje. Ker jagodičje ne gre v slast samo nam, je pomembno, da v krajih, kjer je veliko ptic, poskrbite za zaščito z mrežo proti ptičem. Ko bodo kosi našli slastne plodove, jih lahko pozobljejo v enem dopoldnevu. A vendar, če imamo prostor, posadimo nekaj grmov in dreves tudi za ptice. Prepričana sem, da nam bodo uslugo vrnile, ko si bodo za malico privoščile voluharja in za povrh še kakšnega polža.

Nika Cvelbar Weber