To so seveda spomladanske čebulnice, ki se jih vsi nadvse razveselimo, za sajenje pa moramo poskrbeti zdaj.

Od septembra in vse do novega leta nas v trgovinah vabljivo spremljajo stojala s slikovito pisanimi vrečkami, v katerih so čebulice ali gomolji vseh mogočih vrst in sort spomladanskega cvetja. Ker so spomladanske čebulnice, ki jih sadimo v tem času, različnih velikosti, jih lahko posadimo tudi v posodo in spomladi bodo polepšale naše vhode, terase in okenske police. Vedeti pa moramo, da potrebujejo jeseni posajene čebulnice nekaj mesecev mraza, zato morajo ostati zunaj. Drugo je seveda, če jih bomo silili, da zacvetijo pozimi v notranjih prostorih.
Čebulnice z drobnimi čebulicami so nadvse nežne rastline, ki se čudovito obnesejo v posodah in tudi na vrtne grede prinesejo ljubko spomladansko živahnost. Posadimo jih lahko med druge večje rastline ter takšne, ki zacvetijo pozneje in zgodaj spomladi bodo v naš vrt prinesle tako želeno spomladansko živahnost.

ZACVETIJO PRVE
Drobne čebulnice spomladi zacvetijo prve, nekatere kar podivjajo. Pa ne povsod. Kako bi ponekod želeli, da bi vrtno trato prerasli zvončki in kronice, pa nismo uslišani, drugod pa se razširijo po vsej površini. V prodajnih vrečkah je običajno 10 do 120 drobnih čebulic, tako da lahko vsakdo spremlja, ali se rastline širijo ali ne. Da se lahko svobodno razširijo, jim moramo najprej ponuditi ustrezno rastišče. Trate spomladi ne smemo prehitro pokositi, saj tudi zelo zgodaj cvetoče vrste rabijo nekaj časa, da po cvetenju spet napolnijo svoje čebulice za prihodnje leto. Prehitra košnja jih zanesljivo prežene. Če želimo, da se bodo razširile po trati, je najbolje, da jih pustimo semeniti. Pod drevjem in grmovjem jim ne grozimo s kosilnico, saj tam najlaže obstanejo, če le ni preveč sence.

SEMENA ŠIRIJO MRAVLJE
Semena večine teh drobnih čebulnic, tudi ciklam in vijolic, raznašajo mravlje. Narava je poskrbela, da ima seme teh rastlin majhen beljakovinski privesek, ki ga mravlje zelo rade jedo, pri tem pa seme raznašajo naokrog. V primorskih vrtovih, kjer je več mravelj, se ljubke sredozemske ciklame (Cyclamen hederifolium) tako hitro razširijo, da se temu kar čudimo. naša navadna ciklama (C. purpurascens) se širi precej počasneje. Če ji ustreza rastišče, lahko pod kakšnim drevesom podivja tudi morska čebulica (Scilla siberica). Domača dvolistna morska čebulica (Scilla bifolia) je bolj zahtevna in se le v ugodnejših razmerah skromno razširi.

ZVONČKI OBČUTLJIVI ZA TLA
Povsod, zlasti v majhnih vrtovih pa ni zaželeno, da določene vrste rastejo vsepovprek. V takšnih primerih se tem drobnim spomladanskim lepoticam ne bomo odpovedali, moramo pa jih budno spremljati in pravočasno zaustaviti nezaželeno širjenje. Zvončke (Galanthus) lahko povsod – celo na grobovih – pustimo podivjati, saj niso nikoli nadležni. Glede tal so bolj občutljivi, kakor mislimo. Najlepše uspevajo v osojni polsenci, kjer se naš mali zvonček (Galanthus nivalis) širi z množenjem čebulic, še bolj pa s semenom. Sušne sončne lege zanj niso primerne, razen na dobrih, vsaj spomladi vlažnih tleh. Precej večje cvetove ima turški zvonček (Galanthus elwesii). Cveti 14 dni pred domačim zvončkom, podivja pa nikoli. Kogar širjenje malega zvončka moti, ga lahko zamenja s turškim, saj na prvi pogled med njima ni razlike. Veliki zvonček (Leucojum vernum) raste v naravi na vlažnih tleh vodotokov, v sredogorju pa v osojnih bukovih gozdovih. Že na prvi pogled potrebuje več vlage kot zvonček. Glede na to na vrtu ni nobene nevarnosti, da bi se nezaželeno širil. Nasprotno, samo v primerno svežih tleh ga je primerno saditi, pa še tam desetletje ostane v skupinah, kakršne želimo.