S krajšanjem dnevov in z vse nižjimi temperaturami se sezona nezadržno poslavlja. Čas je, da vrt pripravimo na prezimitev. Počasen prehod rastlin v zimsko mirovanje pomeni, da dela ne bo veliko, saj se je bujna rast ustavila, a vseeno nam ostane še nekaj zaključnih opravil, s katerimi bomo poskrbeli, da bodo trata, žive meje in preostale rastline preživele zimo brez večjih težav.

Zaključna oskrba trate

Priprava trate na zimo se začne z rednim odstranjevanjem odpadlega listja, ki duši travo in povzroči gnitje ter razvoj glivnih bolezni. Z rednim odstranjevanjem boste poskrbeli, da bo trata pričakala konec sezone v najboljšem možnem stanju.

V zgodnjem jesenskem obdobju trato še zadnjič pognojite. Pri tem uporabite gnojilo z veliko kalija in zelo malo dušika. Kalij okrepi celične stene in poveča odpornost travnih bilk proti zmrzali ter boleznim, medtem ko bi dušik spodbudil mlado rast, ki bi ob prvem mrazu propadla. Če tega niste opravili že spomladi, trato tudi prezračite. Z odstranjevanjem odmrlih poganjkov, plevelov in mahu boste travnim bilkam omogočili boljši dostop do vlage in hranil.

Ob koncu jeseni, ko se rast ustavi, trato zadnjič pokosite na višino 4 do 5 centimetrov, s čimer preprečite poškodbe korenin zaradi mraza ali poleganje predolgih bilk pod snegom. Pozimi pa dosledno upoštevajte ključno pravilo: po zamrznjeni ali zasneženi trati ne hodite, saj se krhke bilke pod težo zlomijo in spomladi za seboj pustijo rjave, odmrle lise.

Poskrbite za žive meje

Pri živih mejah se jeseni osredotočimo na zaščito korenin pred mrazom in preprečevanje možnih poškodb zaradi snega ali suše (pri zimzelenih grmovnicah). Jeseni opravimo še zadnji rez, ki pa naj bo zelo rahel. Opravite ciljan korekcijski rez, s katerim odstranite suhe, poškodovane in obolele poganjke. Izogibajte se rezu v večje poganjke ali močnemu krajšanju poganjkov, saj bi lahko vzpodbudil novo rast, ki se ne bi dovolj utrdila za uspešno prezimitev.

Okoli baze grmovnic nasujte 5 do 10 cm debelo plast zastirke iz lubja, ki bo delovala kot naravna izolacija in zaščitila plitvejše korenine pred zamrzovanje. Podobno kot pri trati, tudi pri živih mejah prenehajte z gnojenjem z gnojili, ki so bogata z dušikom, saj bi lahko spodbudila rast novih poganjkov, ki se ne bi dovolj okrepili do zimskih temperatur. Boljša izbira je zrel kompost ali namensko jesensko gnojilo z višjo vsebnostjo kalija, ki utrdi strukturo lesa in poveča odpornost rastlin proti nizkim temperaturam.

Za mraz občutljivejše rastline in na novo posajene žive meje je koristno tudi zaščititi z vrtnarsko kopreno, s čimer preprečimo pozebanje ali prekomerno izsuševanje poganjkov.

Grede in prezimno trdne posodovke

Na prezimitev ustrezno pripravite tudi grede. Nadzemni deli rastlin propadejo zaradi mraza, zato večino trajnic porežemo do nekaj centimetrov nad tlemi. Izjema so okrasne trave, ki lahko ostanejo v okras vrta, še posebej, če jih bodo ob zmrzali dodatno okrasijo ledeni kristali. Koreninske sisteme rastlin, ki bodo prezimile na prostem, dodatno zaščitite še s 5 do10 cm zastirke, kar bo zmanjšalo možnost propada koreninske krone (kjer so poganjki za prihodnjo sezono).

Pri večjih rastlinah, pri katerih bodo prezimili tudi nadzemni deli, je potrebno zaščititi še poganjke. Najlaže jih boste zaščitili, če boste rastlino obdali s suho slamo in jo ovili z vrtno kopreno. Odvisno od velikosti rastline se lahko odločite, da tako zaščitite samo nižje dele rastline skupaj s koreninsko krono ali pa ovijete celotno rastlino, kar bo zaščitilo tudi poganjke in brste više na rastlini. Navadno je dobro zaščititi tudi vrtnice, če so posajene na mrzlih rastiščih. Zavarujemo jih s slamo ali smrečjem, pri čemer ne smemo pozabiti, da je na visokostebelnih vrtnicah mesto cepljenja, ki ga moramo zaščititi, tik pod krošnjo.

Lonce, ki jih boste prezimili na prostem, umaknite v zavetje hiše in zavijte v mehurčkasto folijo ali kopreno napolnjeno s slamo. Postavite jih na lesene ali glinene podstavke, da se izognete neposrednemu stiku z mrzlimi tlemi in omogočite odtekanje vode.

Ne pozabite na eksote

Številne toploljubne okrasne rastline, ki jih pogosto obravnavamo kot enoletnice, so v resnici trajnice, ki jih z ustrezno prezimitvijo lahko ohranimo za naslednje leto. Najlaže je prezimiti gomoljnice in čebulnice, kot so dalije, gladiole in kane, ki jih po prvi zmrzali izkopljete, očistite ter shranite v temnem in suhem prostoru pri 5 do 10 stopinj. Izjema so kane in kale, ki potrebujejo nekaj vlage, zato jih je najbolje prezimite v pesku ali substratu, ki naj bo ves čas rahlo vlažen.
Rastline, ki pozimi ohranijo liste, bodo za prezimitev potrebovale svetel, a ne pretopel prostor. Večina sredozemskih in tropskih vrst, kot so oleander, bugenvileja in pasijonka, potrebujejo temperaturo med 5 in 20 stopinj, medtem ko bolj občutljivi angelska trobenta in lantana ne smeta biti izpostavljeni temperaturi pod 10 stopinj.

Še zadnja jesenska opravila so lep zaključek sezone, s katerim sklenemo obdobje bujnih cvetov in zelenila ter hkrati poskrbimo, da bodo rastline ustrezno prezimljene in da bo naslednja sezona enako čudovita.

Besedilo in fotografije: Matevž Likar