Pride iznenada, lahko že v otroštvu, lahko v srednjih ali zrelih letih, eno leto je lahko v blažji obliki, drugo je zelo hudo, tudi znaki so zelo različni. Lahko draži oči in nos, lahko pa otežuje dihanje. Lahko se začne že pozimi, če je mila in zacveti leska, traja vso pomlad in se nadaljuje do konca poletja, odvisno od tega, na kateri cvetni prah smo alergični in kakšno je vreme. Vsekakor je alergija na cvetni prah zelo neprijetna nevšečnost, ki v določenem obdobju močno poslabša kakovost življenja prizadetega, zato je dobro, da jo zdravimo. Če je ne, se lahko razvije v astmo.
Cvetni prah je alergen naravnega okolja, ki mnogim povzroča težave. Značilno je, da se težave pojavijo vsako leto približno ob istem času. Pri preobčutljivosti na cvetni prah obrambni sistem telesa pomotoma spozna njegove sestavine za sovražne.

Veter prenašalec cvetnega prahu
Za prenašanje cvetnega prahu je najpomembnejši veter. Zrna cvetnega prahu se med seboj razlikujejo po velikosti, obliki in zgradbi. Predvsem velikost in teža vplivata na to, kako hitro se bo cvetni prah posedel iz zraka oziroma, kako daleč ga bo veter zanesel. Ob ugodnih vetrovih lahko zrnca cvetnega prahu, ki so mikroskopsko majhna, prepotujejo dolgo pot; v literaturi zasledimo celo poročila, da je cvetni prah zaneslo tudi po več deset ali celo sto kilometrov daleč. Če je mešanje zraka po višini močno, zanese cvetni prah tudi precej visoko, kljub temu pa so razmere v gorah ugodnejše kot v nižini. Po eni strani je v gorah mešanje zraka večje, kar pomeni nižje koncentracije; po drugi strani pa na višjeležečih območjih uspeva manj rastlin, ki spuščajo alergeni cvetni prah.
Na večjih nadmorskih višinah se začne cvetenje pozneje, zato se lahko med cvetenjem po nižinah umaknemo v hribe in obratno. Začetek cvetenja posameznih vrst rastlin se zaradi različnih klimatskih razmer razlikuje tudi po pokrajinah, nekatere vrste rastlin pa so razširjene le v določenih pokrajinah, na primer oljko srečamo le v Primorju.
Pri spremljanju in napovedovanju obremenjenosti zraka sodelujeta Urad za meteorologijo in Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) že od leta 1996. Leta 1996 in 1997 je delovala le ena past za cvetni prah, ki je bila postavljena na terasi tedanjega Hidrometeorološkega zavoda v Ljubljani. Kasneje je IVZ postavil pasti za cvetni prah tudi na obalnem območju in na Štajerskem ter v severnem delu Ljubljanske kotline. Zaradi različnih podnebnih in vremenskih razmer, ki vplivajo na čas cvetenja in na sproščanje cvetnega prahu v zrak, je potrebno koncentracijo cvetnega prahu spremljati tudi v drugih mestih, ne le v Ljubljani.
Število in vrsto cvetnega prahu v zraku v dvournih intervalih določa na IVZ strokovnjak aeropalinolog. Ločevanje posameznih vrst pelodov je naloga, ki zahteva poleg znanja tudi veliko prakse. Za štetje in prepoznavanje različnih vrst cvetnega prahu je poleg obarvanja potrebna tudi 400-kratna povečava.

Začetek cvetenja
Pričakovani datum začetka cvetenja posameznih vrst rastlin je odvisen od podnebnih razmer in od astronomskih dejavnikov, kot sta dolžina svetlega dela dneva in moč sončnega obsevanja, slednja seveda odločilno vpliva tudi na podnebne razmere. Dejanski potek vremena v posameznem letu lahko povzroči odmike od običajnih datumov, ko se cvetenje začne. V Uradu za meteorologijo vsako leto spremljajo nastop in trajanje posameznih razvojnih faz različnih vrst rastlin, med njimi tudi mnogih alergogenih vrst.
Na osnovi dolgoletnih podatkov in opazovanj na različnih območjih je bil v preteklosti izdelan koledar cvetenja nekaterih pomembnejših vrst rastlin, katerih cvetni prah prenaša zrak oziroma veter. Seveda lahko neugodne vremenske razmere cvetenje za nekaj časa zaustavijo ali povsem prekinejo, zato je poleg koledarja cvetenja alergogenih rastlin potrebno meriti tudi koncentracijo cvetnega prahu v zraku. Fazo prvih cvetov pri leski po fenološki nomenklaturi beležimo takrat, ko na opazovanem grmu začnejo prašiti prve razpotegnjene mačice, izpod krovnih lusk se pokažejo rumeni dvodelni prašniki, iz katerih se začne usipati bledo rumen cvetni prah.

Širjenje po zraku
Sproščanje cvetnega prahu je odvisno od temperature in vlažnosti zraka ter sončnega obsevanja. Več težav je ob toplih in sončnih dnevih, ob hladnem in deževnem vremenu pa se težave poležejo.
Zelo poenostavljeno in brez upoštevanja vremenskih sprememb lahko dogajanje opišemo takole: zrna cvetnega prahu se začnejo sproščati že zjutraj, ko se dopoldne zrak segreva, se dvignejo v zrak tudi zrnca cvetnega prahu. Pozno popoldne in zvečer se zrak ohlaja, zrnca pa sesedajo. Največje koncentracije srečamo sredi dopoldneva in pozno popoldne, po mestih tudi še zvečer. Upoštevati je treba tudi lokalne vplive, kot so smer lokalnih vetrov in razporeditev rastlin, ki sproščajo cvetni prah, to pa lahko v skrajnih primerih, poleg vremenskih sprememb
tekom dneva, močno spremeni idealizirani dnevni potek koncentracije.
V času, ko je cvetenje na višku in je v zraku veliko cvetnega prahu, lahko ostane koncentracija tudi ponoči tako visoka in povzroča težave.

Seneni nahod
Bolezenska znamenja, ki jih lahko sproži cvetni prah, imenujemo seneni nahod. Najbolj opazni so kihanje, teče nam iz nosa (zato tudi ime seneni nahod), pordele oči in solzenje. Zdravniki ocenjujejo, da se število ljudi s senenim nahodom povečuje. Lanska pomlad, ki je bila suha in vetrovna, je bila izjemno naporna za vse s tovrstnimi težavami. Eden izmed vzrokov za to, da ima vse več ljudi tovrstne težave, je tudi vse večje onesnaženje okolja, saj se občutljivost za cvetni prah poveča, če so v zraku prisotne še druge dražeče snovi, kot so dim, prah, insekticidi in podobno.
Če imamo seneni nahod, je najbolje, da se v času cvetenja odpovemo sprehodom ob sončnem in toplem vremenu ter zapiramo okna stanovanja in avtomobila (v avtomobilih je lahko še posebej moteč vklop ventilacije), saj smo tako vedno izpostavljeni cvetnemu prahu. Zdravila, ki omilijo težave,in napotke glede njihovega delovanja, pa je potrebno poiskati pri zdravniku.
Izmed vseh rastlin jih je le nekaj sto, ki so sposobne sprožiti alergijski odziv oziroma seneni nahod. Množično pa ljudem povzroča težave le nekaj vrst rastlin, predvsem tiste, ki jih opraši veter. Tudi podatek, za katero vrsto cvetnega prahu gre, je pomemben, saj so mnogi alergični le na eno samo vrsto. Za približno polovico vseh alergij na cvetni prah so odgovorne rastline iz številne družine trav.