Tako v rodu Prunus najdemo poleg sliv in češenj še breskve, marelice, višnje in mandlje.

Evrazijske češnje
Številne evrazijske češnje, kot sta na prmer divja češnja (Prunus avium) in češnjelika sliva (P. cerasifera) lahko zrastejo v več kot deset metrov visoka drevesa. Pogosto sajena sorta češnjelike slive ’Nigra’ požene temne liste, ki tvorijo čudovit kontrast njenim rožnatim cvetovom. Podobno lahko tudi pri sorti ’Thundercloud’ občudujemo živahno rdečkaste mlade liste, ki bodo v sezoni potemneli v škrlatno. Češnjelika sliva pa ni samo priljubljeno vrtno in parkovno drevo, temveč jo najdemo tudi v številnih zbirkah ljubiteljev bonsajev.
Med predstavniki češenj najdemo tudi številne nižje predstavnike, ki so primerni za manjše vrtove. Med njimi prav posebno mesto zaslužijo japonske češnje, ki jih predstavljajo predvsem vrste P. serrulata (P. jamasakura), P. speciosa, P. × yedoensis in P. sargentii. Na Japonskem njihovi cvetovi privabljajo množice ljudi, ki občudujejo njihovo lepoto. S češnjevimi cvetovi je povezane tudi veliko simbolike. Tako denimo predstavljajo minljivost lepote, kar je povezano s kratkim časom cvetenja. Vrsta P. serrulata je še posebej razširjena v okrasnih zasaditvah in je prisotna v številnih varietetah in sortah. Poleg enojnih cvetov pri botanični vrsti izbirate tudi med polpolnimi pri sorti ’Shirotae’ in polnimi cvetovi pri sorti ’Shirofugen’. Nikakor pa ne smemo spregledati tudi sorte ’Kanzan’, pri kateri so mladi listi obarvani v čudovite bronaste barve. Podobno raznolike so tudi njihove oblike krošenj. Sorta ’Amonogawa’ je zanimiva, ker s svojo stebričasto krošnjo bolj spominja na topole kot na češnje. Za vse ljubitelje povešavih dreves pa je prava izbira sorta ’Kiku-shidare’, ki pa ima na žalost nekoliko krajšo življenjsko dobo.

Številni predstavniki češenj se lahko ponašajo tudi z lepim lubjem. Eno izmed najlepših lubij najdemo pri vrsti P. serrula. Njeno steblo in veje krasi svetleče lubje v rdeče rjavih tonih. Nasprotno pa pri vrsti P. maackii sivo zeleno lubje v zimske času kar zažari v barvah cimeta, ki ga ponekod prekinjajo zlato obarvani predeli.
Med nekoliko nižjimi predstavniki najdemo še japonsko gorsko češnjo (P. nipponica), ki zraste v največ štiri metre visok grm. Spada med najbolj prezimno trdne češnje, zaradi česar je primerna tudi za zelo hladna podnebja. Še posebej mikavna je sorta ’Brilliant’, ki spomladi zacveti z nežnimi rožnato belimi cvetovi. Pri japonski gorski češnji pa je zanimiva tudi jesenska barva listja, saj se jeseni obarva v rumene in rdeče oranžne tone, kar je med češnjami redkost. Podobne velikosti in hkrati tudi zelo odporna proti nizkim temperaturam je tudi vrsta P. tenella, ki izvira iz osrednje Azije. Za enkraten učinek posadite sorto ’Fire Hill’, ki je čudovit grm. Spomladi se bodo njeni rožnati cvetovi odprli še pred olistanjem.
Čremsa (P. padus) je v primerjavi z nekaterimi drugimi predstavniku rodu nekoliko manj izrazito drevo, vendar je avtohtona vrsta, zaradi česar je še posebej primerna za živalim prijazen vrt. Poleti cvetove nadomestijo črni plodovi, ki teknejo številnim vrstam ptic.

Ameriški predstavniki
Podobno kot pri evrazijskih predstavnikih so tudi na ameriških tleh avtohtone češnje različnih velikosti. Črna češnja (P. nigra) lahko zraste do deset metrov višine in jo najdemo na območjih med ZDA in Kanado. Njene plodove uporabljajo podobno kot pri naš višnje za pripravo kompotov in marmelad. V naravi jo lahko hitro zamenjamo s sorodno ameriško češnjo (P. americana), ki pa je nekoliko nižja in nikoli ne preseže pet metrov višine. Njene plodove, veje in korenine so v svojem vsakdanjem življenju izkoriščali že ameriški staroselci. V zdajšnjem času pa se jo uporablja predvsem kot osnovo za cepljenje različnih sort sliv.
Za številne živali je pomembna vrsta P. andersonii, ki ji pravijo tudi puščavski manjdelj. Vrsta uspeva v puščavah in hribih Kalifornije in Nevade, kjer je pomemben vir hrane za živali, ki živijo v teh sušnih habitatih.

Resnično le pomladni cvetovi?
Čeprav nam misel na cvetove češenj takoj prikliče v spomin cvetočo pomlad, lahko med češnjami najdemo tudi takšne, ki cvetijo izven tega obdobja. Sorta P. subhirtella ’Autumnalis’ je tako čudovita pozno cvetoča češnja, ki lahko ob milih zimah cveti od novembra pa vse do pomladi.

Rod Prunus je vsestransko zanimiva skupina dreves, ki ne sme manjkati na nobenem vrtu, saj nas lahko navdušuje s svojimi cvetovi, pozneje pa še z okusnimi plodovi.
Matevž Likar