Ni pomladi brez solate

20 aprila, 2023
0
0

V tem času imamo možnost pridelovati zimske vrste solat, ki smo jih posejali ali posadili pred zimo ali pozimi. S prihajajočo pomladjo se hitro rastejo in oblikujejo liste, glave, glavice, rozete. Spomladi tudi gosto sejemo povprek ali v vrste berivke. Zgodnje setve berivke še v zimskem času ali v začetku marca nas z mladimi listi razveselijo od aprila dalje. Cilj pridelave berivke je mlad, svež ter nežen list, ki ga režemo kot posamezno listje ali odrežemo celotno rastlino v majhnih rozetah s štirimi do šestimi listi. Lahko pa se odločimo tudi za sajenje solatnih sadik. Spomladi lahko pridelujemo mehkolistne in krhkolistne solate. Še posebej zgodnji moramo biti pri pridelavi mehkolistnih tipov solate, saj jim vse daljši dan in hitro višanje temperatur ne ugajata. V pretoplih pomladih tovrstne solate pogosto pobegnejo v cvet, še preden jih uspemo porezati in pojesti. Zato mehkolistne solate pridelamo za zgodnje aprilsko ali majsko spravilo. Za njimi začnemo s pridelavo krhkolistnih tipov glavnate solate in za spravilo pozno spomladi pridelujemo rozetaste tipe solat, ki listov na zavijajo v okroglaste glave, ampak oblikujejo bogato zbite listne rozete. Rozetasti tipi solat so znani tudi kot »gentila«. Te vrste močno izboljšano odpornost prezgodnjega oblikovanja cvetnega stebla, tako, da ne gredo hitro v cvet. Zaradi tega so postale med pridelovalci priljubljene in hitro iz pridelave izpodrivajo preostale – glavnate tipe solat.

Spomladanski pogoji za pridelavo solat
Za pomlad so značilni nizke jutranje temperature, lepem vremenu visoke dnevne temperature zraka, vse daljši dan, spomladanske padavine (plohe) ter postopno vse toplejša tla. Pazimo, da so tla, v katera sejemo ali sadimo solate, dovolj topla. Sadike pred presajanjem postopno privajamo na zunanje pogoje pridelave. Privajanje naj traja vsaj tri do pet dni. V tem času se sadike utrdijo. Tako gojitvene plošče prestavimo na prosto pred ali ob rastlinjak in jih tam pustimo tudi čez noč. Če je noč mrzla, jih raje umaknemo nazaj v rastlinjak ali prekrijemo s koprenasto prekrivko. Tako utrjene sadike bodo po presaditvi na grede na prostem bistveno bolje in hitreje rasle. Za uravnavanje mikroklime okoli sadik priporočam prekrivanje z vlakninastimi prekrivkami, lahko tudi v dvojnem sloju, še posebej, če uporabljamo tanjše in lažje koprene.

Sadika s koreninsko grudo
Tudi pridelavo glavnate solate v zadnjem času začnemo s sajenjem sadik s koreninsko grudo. Sadike sadimo že od zelo zgodnje do pozne pomladi. Ob pravilni oskrbi sadik lahko prvi pridelek pričakujemo v mesecu do dveh po sajenju, torej od aprila dalje. Če sadimo različne sorte v časovnih zamikih, pa bomo s solato preskrbljeni vso pomlad.

Izbira sorte
Izbira primerne sorte solate je vsekakor pomembno in hkrati odločilno dejanje, če želimo solato uspešno pridelovati vse spomladanske mesece. Ne kupujte semena solat glede na videz na sliki semenske vrečice, ampak se raje zanašajte na svoje izkušnje ali izkušnje tistih, ki so določeno sorto že pridelovali. Seveda so vam v korist tudi dobre informacije poznavalcev in strokovnjakov, ki vam lahko zaupajo veliko uporabnih strokovnih informacij preden se odločite za nakup. Preizkusite tudi kašno novo in vam nepoznano sorto solate.
Zaupajte sortimentu solat iz slovenskega okolja in uporabljajte domače sorte, katerih seme se je ohranilo od prednikov. Ne pozabite na avtohtone slovenske sorte solat. Vodilna predstavnica je Ljubljanska ledenka, ki je krhkolistna solata. Oblikuje značilno okroglo glavo, v kateri so listi lepo naloženi. Odlikuje jo odličen okus, krhkost lista, svetleče rumeno zelena barva, listni rob je valovit in nazobčan. Je relativno skromna in ne potrebuje veliko hranil za dosego kakovostnega pridelka. Je primerna tako za spomladanske kot poletne termine sajenja, dobro prenaša vročino in pozno uhaja v cvet. Njena izboljšava je sorta Leda, ki oblikuje velike in bolj kompaktne glave kot ljubljanska ledenka. Pozno uhajanje v cvet nam omogoča gojenje te sorte v vročih poletnih dnevih. Za zgodnjo pomlad je primerna tudi prezimna sorta solate Posavka, ki je avtohtona krhkolistna solata z značilnim temnejšim zelenim listom, primerna za hladnejše dele leta pozimi in spomladi, ko jo gojimo tako v rastlinjakih kot tudi na prostem pod vlakninasto prekrivko, kjer sajena pred zimo brez večjih težav prezimi in je primerna za spravilo zgodaj spomladi.

Ustrezna gostota rastlin
Najbolj priporočljiva gostota sajenja solate je 10 do 14 rastlin/m2. Priporočam ustrezno razdaljo tako v vrsti kot med vrstami, saj je sadilna razdalja odločilen pogoj za uspešno pridelavo solat. V vrsti in med vrstami naj bo razdalja med sadikami 20 do 40 centimetrov. Upoštevajte tudi zahteve posameznih sort; če je iz opisa sorte razvidno, da je bujnejša, jo posadite na priporočene razdalje, oziroma raje bolj na redko kot preveč tesno skupaj. Poleg tega solate ne sadite na tiste grede, ki ste jih z organskimi gnojili obilno gnojili tik pred sajenjem. Dobro založena, rodovitna tla s preveč rastlinam razpoložljivega dušika, pri solati spodbudijo pospešeno vegetativno rast in jih ovirajo pri postopnem in kakovostnem oblikovanju čvrstih listov in lepo zavitih glav.

Igor Škerbot