[V ŽARIŠČU 👀 ] Goljufije z mesom tudi v naši državi – med vsemi drugimi težavami – predstavljajo resen problem za potrošnike in domače kmete. 🥩🥩 VEČ 🤔 https://t.co/ktnpeTqVW9 https://t.co/hWoFzQ2Jgk
02.04.2025
Topli sončni dnevi so mnoge sadjarje že zvabili v sadovnjake. Sadno drevje lahko režemo kadarkoli v obdobju mirovanja, najbolj ugoden čas pa je konec februarja, ko se v lepem vremenu tudi že dovolj ogreje, da nam je pri tem opravilu prijetno.
Krompir je v svetu najbolj razširjena in gospodarsko pomembna gomoljnica. Kemična sestava ni priprava gomoljev za prehrano je vplivala, da se je tudi gomoljnic, ki s krompirjem niso botanično sorodne, v preteklosti prijelo ime krompir.
Ljubiteljski pridelovalci bi radi čim prej spomladi pridelali lastno zelenjavo. Ker so zime vse bolj mile, lahko to izkoristimo sebi v prid.
Najprej se lotimo rezi grmov haskap jagod, oziroma sibirskih borovnic, kot smo jih nekoč imenovali. Te vzbrstijo med prvimi, zato zanje pravočasno poskrbimo.
Podnebne spremembe nakazujejo potrebo po prilagoditvi tehnologij pridelave vseh kmetijskih rastlin, tudi zelenjave.
Slive imajo v Sloveniji dolgo tradicijo. Ta sadna vrsta je še posebej značilna za hribovita območja v Gornjem Posočju, na Idrijskem in Cerkljanskem. Tam je sliva doma že stoletja.
Preteklo pridelovalno sezono si bomo zagotovo zapomnili po vročem in suhem poletju, suši ter lepih jesenskih dneh, ki so mnoge pridelovalce vrtnin tudi v domačih vrtovih s papriko razveseljevali še dolgo v oktober.
Čili (različne vrste rodu Capsicum) izvira iz Srednje in Južne Amerike ter Karibskih otokov. V tem delu sveta čili gojijo že tisočletja. V Evropo je rastlino prinesel Kolumb, ki ga je imenoval kar poper zaradi njegovega pekočega okusa.
Novembra zorečih sort hrušk pri nas res ni veliko. Ob tem naj kljub vsemu omenim dve pri nas poznani sorti hrušk, ki zorita v začetku novembra. To sta sorta pituralka (pera volpina) ter sorta velika mačja glava (grosser katzenkopf).