🎯So hlevi z rešetkastimi podi upravičen kamen spotike? 👇 https://t.co/BvZrRgeGJw
18.04.2025
Letošnje leto bi lahko opisali z istimi besedami, kot je naslov tega članka. Že res, da smo se soočili z različnimi izzivi in marsikdo bi rekel, da je bilo vsaj kar se tiče naših rastlin precej ušivo leto, ampak jagodičja je bilo v izobilju.
Leto, ki je mnoge Slovence ujelo v čare lastne pridelave zelenjadnic, je hkrati mnogim veselje do vrtičkarstva zagrenilo z izzivi obvladovanja številnih bolezenskih povzročiteljev in tudi škodljivcev.
Dvokrpi ginko (Ginkgo biloba), drevo z nenavadnim imenom, je edini še živeči predstavnik razreda ginkgopsidi (Ginkgopsida), ki skupaj z iglavci (Pinopsida) spada med golosemenke.
Letošnja čebelarska sezona je že tretja po vrsti, ki ni izpolnila pričakovanj velikega dela slovenskih čebelarjev. Razočarani so tudi v sosednji Italiji, Avstriji in na Hrvaškem.
Jeseni se listje nekaterih rastlin posebno lepo obarva. Obdari jih z zlato rumeno, oranžno do rdečo ali rdečo do rjavo barvo, nekatere pa se prelivajo celo v odtenkih od rumene do rožnate in vijolično rdeče.
Dolgi večeri ob koncu poletja so kot nalašč za posedanje na vrtu. Poletni dopust postaja oddaljen spomin; ostane na upanje na indijansko poletje. Prihaja jesenski hlad, ki ga najbolj občutimo zgodaj zjutraj in zvečer.
Zakaj in kako bi že jeseni naredili visoko gredo in kako se izognemo nakupu zemlje za njo – sta dve vprašanji, na kateri bi rada odgovorila v tem članku o visoki gredi, ki je pripravljena po istih načelih kot kompostni kup.
Pridelava česna ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo. Na to kažeta tudi dve priznani avtohtoni sorti, in sicer ptujski spomladanski in ptujski jesenski čecen.
Najslajši sadež je tisti, ki ga utrgamo na drevesu in takoj zaužijemo, vendar pa lahko veliko doma pridelanega sadja uživamo še dolgo potem, ko je dozorelo.