Poleg tega ima ograja tudi nezanemarljiv estetski pomen. Pomembno je, da je njena oblika in izbira materiala prilagojena fasadi in značilnostim arhitekture določenega območja.

Na žalost mnoge balkonske ograje mejijo na kič. Graditelji se izživljajo pri materialih, barvah in oblikah, ker se bojijo, da bi sicer bila njihova hiša dolgočasna in puščobna.

Vendar pa ograje z raznobarvnimi sončnimi žarki, črtovji z violinskimi ključi in podobnim, ne dosežejo želenega učinka. Priporočljivo je, da se pri gradnji novih objektov zgledujemo po skladno oblikovanih ograjah domače ljudske arhitekture, še posebej, če je objekt postavljen na podeželju. Odsvetujemo tudi kopiranje zamejskih vzorov, ki predstavljajo tujek v slovenski kulturni krajini in imajo negativen vpliv na neokrnjenost značilnosti krajine.

Materiali

Balkonske ograje so lahko zidane ali montažne. Materiala, ki se uporabljata najbolj pogosto, sta les in kovina. Navadno gre za kombinacijo kvadratnih ali okroglih nosilnih kovinskih profilov, na katere so pritrjeni leseni elementi. Odvisno od geografske lege objekta in sloga arhitekture pa lahko uporabljamo tudi kovano železo, kovinske mreže, pleksi steklo, montažne stebričke iz vlitega betona in drugo. Ograje v obliki polnega zidu so navadno ometane in jih srečamo predvsem pri ložah in terasah. Večinoma so betonske ali zidane iz zidakov. Možna je tudi kombinacija zidane ograje v spodnjem delu in montažne v zgornjem delu.

Pri zidanih balkonskih ograjah moramo zagotoviti odtekanje deževnice, pomagamo si lahko z odprtinami v spodnjem delu.

Na videz balkona ne vpliva samo ograja

Balkonska ograja mora biti po konstrukciji, videzu in izbiri materiala prilagojena fasadi objekta in širše krajevnim značilnostim arhitekture. Balkon bo prijaznejši, če bomo balkonsko ograjo dopolnili s cvetjem v zabojčkih. Na videz balkona pa ne vpliva samo ograja, ampak tudi obdelava vidnega roba armirane betonske plošče balkona. Rob lahko omečemo, prebarvamo, prekrijemo s posebnimi okrasnimi ometi (denimo kulirplast), obložimo s kamnom, keramičnimi ploščicami in podobno.

Višina in varnostni ukrepi

Višina balkonske ograje ali ograje na terasi, ki je nad okolico višje kot 0,45 metra, mora biti visoka vsaj meter, merjeno od finalno obdelanih tal. Če je balkonska ograja polna (na primer zidana) in če so v družini majhni otroci, je smiselno, da vsaj na enem delu naredimo odprtino za opazovanje, tako da otrok lahko vidi, kaj se dogaja pred hišo in ga zato ne bo mikalo, da bi splezal na ograjo.

Pri oblikovanju ograje pa smo zaradi varnostnih ukrepov vezani še na eno dimenzijo.

Razdalja med prečkami v ograji ne sme biti manjša od 12 centimetrov, da ne more otrok potisniti glave skozi prečke, oziroma zlesti skozi režo. Enako velja tudi za vse odprtine v ograji, ki morajo onemogočati prehod predmetov s premerom več kot 12 centimetrov.

Za varnost otrok je problematična tudi ograja s horizontalno postavljenimi prečkami, po katerih lahko otrok spleza in pade čez ograjo. Varnejše so pokončno postavljene letve, deske in kovinske stojke.

Zidane in betonske ograje

Betonske ograje so primerne predvsem za mestna okolja. Prednost betonskih ograj je, da jih lahko uporabimo tudi na polkrožno oblikovanih balkonih in da nudijo dobro zaščito pred nezaželenimi pogledi. Betonsko ograjo lahko dopolnimo tudi s cvetličnimi koriti in lučmi.

Kovinske ograje

Med najbolj razširjenimi kovinskimi ograjami so balkonske ograje iz inoxa. Inox jekla so železove zlitine z vsebnostjo najmanj 50 % železa. Osnovna lastnost inox jekel je odpornost proti rjavenju in kislinam, kar pomeni, da ob dolgotrajnejšem stiku z vodo ne zarjavijo oziroma ne korodirajo. Na voljo so v obliki poliranih inox materialov ali pa kot jeklene galvansko zaščitene ograje. Ograje imajo lahko le kovinske prečke, da se skoznje vidi, ali pa so zapolnjene na različne načine: s kaljenim steklom, lesenimi prečkami, kompaktnimi ploščami, visokokakovostnimi tkaninami, ploščami iz aluminija ali drugimi polnili, ki preprečujejo nezaželene poglede.

Med najdražje kovinske ograje sodijo ograje iz ročno kovanega železa. Cenejše so kovane ograje iz industrijsko obdelanega kovanega materiala.

Kovane ograje imajo izredno dolgo življenjsko dobo, omogočajo tudi izdelavo polkrožnih in ovalnih elementov. Obdelava površine je lahko vroče pocinkana, prašno barvana, barvana ali patinirana. Kovana ograja je še posebej primerna za okolja, kjer je njena raba tradicionalna. Mrežne ograje pa postavljamo tam, kjer hočemo zagotoviti varnost, ne bi pa želeli imeti zaprtih pogledov. Postavitev je preprosta in cenovno ugodna.

Ograje iz umetnih materialov

Bistvena prednost ograj iz umetnih materialov (pleksi steklo, kompaktne plošče) pred lesenimi je, da je treba lesene letve redno obnavljati, saj vremenske razmere agresivno razžirajo lake in premaze, pri ograjah iz umetnih materialov pa to ni potrebno. Edino vzdrževanje je občasno pranje s curkom vode, ki spere prah s površine, če to namesto nas ne opravi že dež. Poleg tega so umetni materiali navadno visoko odporni proti vremenskim vplivom in svetlobi (na primer Fundermax plošče). Plošče iz umetnih materialov navadno namestijo na kovinsko podkonstrukcijo. Za ograje iz umetnih materialov se navadno odločimo v mestnem okolju in tam kjer je prisotna moderna arhitektura.

Jasna Hrovatin