Nova vrtnarska sezona je pred vrati. Nastopil je čas, ko bo potrebno poskrbeti za uresničevanje pozimi zastavljenega načrta pridelave. Če ste že naredili načrt in kolobar z razporedom zelenjadnic po vrtnih gredah, boste lahko začeli s prvimi setvami ali sajenji.

Kolobar je osnova načrtnega pridelovanja zelenjave na vrtu, o tem smo pisali dve številki nazaj. Glavni posevki v čisti setvi ali mešanih posevkih ter tudi naknadni posevki pridelovalcu omogočajo neprekinjeno pridelavo zelenjave tudi, ko se to na prvi pogled zdi nemogoče. Če boste upoštevali osnovne zakonitosti vrstenja zelenjadnic, kombinacije dobrih sosed, uspeh ne bo izostal. Temelj celoletne pridelave niso le glavni posevki, ampak tudi mešani posevki. Takšni posevki imajo različne zahteve po hranilnih snoveh. V mešanih posevkih izkoriščamo lastnosti zelenjadnic z grmičasto obliko rasti in tistih, ki silijo v višino ali globino. Kombiniramo tudi zelenjadnice s plitvim koreninskim sistemom (solatnice) in tiste z globokim (korenovke). Sicer pa moramo mešane posevke vedno sestaviti zelo premiš­ljeno in upoštevati, katere vrste zelenjave lahko rastejo skupaj in katere ne. Zelo pogosti vmesni posevki so solata, špinača, red­kvica, kolerabica, kreša in druga zelišča, ki v pre­sledkih vedno znova doraščajo in jih sproti pobiramo.

Pravočasni termini sajenj in setve

S setvijo želimo spomladi čim prej začeti, posevki naj sledijo en za drugim čim bolj tekoče in z najmanj presledki, ob koncu pridelovalne sezone pa moramo računati na to, kdaj bomo pridelek še lahko pridelali in pospravili pred nastopom zime. Da nam bo načrt uspel, pa je potrebno poznavanje zelenjavnih rastlin, njihove posebnosti in  lastnosti ter dolžina rasti do pridelka. Vedeti moramo, da je za oblikovanje zelenih delov rastlin spomladi potrebnega več časa kot poleti, prav tako je treba dalj časa jeseni. To moramo upoštevati predvsem, ko se lotimo pridelave še pred pomladjo. Takrat je za optimalen razvoj rastlin dan še (pre)kratek in da vzgojimo sadiko solate s 4 do 6 listi traja tudi dva meseca. Ista vrsta solate spomladi razvije isto število listov že v mesecu do mesecu in pol. Poleg dolžine dneva je pomembna tudi temperatura v gojitvenem prostoru ali na mestu pridelave. Zato sadike ob dodatni svetlobi in pri optimalnih temperaturah v ogrevanih rastlinjakih dobro in hitreje rastejo. Za pridelavo kakovostnih domačih sadik je torej spomladi potrebnega več časa kot poleti. Če k temu dodamo še značilnost nekaterih vrst zelenjave, da imajo kljub optimalnim pogojem lahko (zelo) počasno začetno rast (npr. paprika, jajčevec …), potem je povsem logično, da smo pridelovalci plodovk že začeli z vzgojo sadik paprike, feferonov in čilijev.

Pri setvi neposredno v tla je najpomembnejša omejitev temperatura tal. Primer, ki to trditev potrjuje, je sajenje gomoljev zgodnjega krompirja. Strokovnjaki svetujemo, da krompir sadite spomladi šele, ko se tla ogrejejo na vsaj 8, še bolje 10 do 12 °C. V nasprotnem pride do slabega vznika, propadanja gomoljev in preredkega sklop krompirjevih rastlin, kar vse zmanjša pridelek.

Čas rasti do tehnološke zrelosti

Če želite čim bolj izkoristiti zelenjavni vrt v pridelovalni sezoni, morate vedeti, koliko časa določena vrsta zelenjave potrebuje od sajenja do oblikovanja pridelka. Prav gotovo ste že slišali za podatek o tem, da je  sorta 60-dnevna ali 120-dnevna. Podatek, ki kaže na zgodnost ali poznost zelja, je število potrebnih dni za razvoj in oblikovanje primerno velike, težke in kakovostne zeljne glave od presajanja dalje. Hibridne sorte imajo ta podatek napisan pri opisu, denimo Farao F1 (63 dni), Rinda F1 (95 dni) Krautman F1 (100 dni) in Hinova F1 (140 dni). Tako lahko za zgodaj posajenimi sortami zgodnjega zelja poleti posadimo še vsaj eno vrsto zelenjave za spravilo konec poletja ali jeseni. Na ta način dobro izkoristimo gredo na zelenjavnem vrtu. 

Prednosti sajenja sadik s koreninsko grudo

S sajenjem kakovostnih sadik namesto setve pridobimo na času. Najboljše so sadike, ki jih sadimo s koreninsko grudo. Pri puljenih sadikah namreč ob puljenju iz setvenice mladi rastlinici potrgamo večino najbolj pomembnih drobnih koreninic. Danes lahko pri domala vseh vrstah zelenjave uporabljamo sadike z grudo. Tako lahko natančno načrtujemo delo na vrtu in prihranimo veliko časa med dvema posevkoma, ki si sledita na isti gredi. Potem ko smo pobrali denimo nizek fižol, lahko takoj posadimo kakovostne sadike poznega zelja za kisanje, sadimo poletne sorte solat ali jesenske vrste radičev. Sajenje sadik s koreninsko grudo je tudi veliko bolj praktično od setve semen. Pri setvi pride do težav  zaradi zbitih in zaskorjenih tal, ki jih povzročijo padavine, ali pa zaradi suhe setvenice, ki jo povzroči poletno sonce. Vse

Sadike zelja s koreninsko grudo

Za doseganje cilja o pridelavi zelenjave preko celega leta je potrebno zelo natančno izvajati sadilno / setveni načrt v narejenem kolobarju, kar pomeni, da izpraznjene površine čim prej ponovno zapolnimo s setvijo semen ali s sajenjem novim sadik s koreninsko grudo, da lahko z njimi čim prej zapolnimo izpraznjen pridelovalni prostor na gredah in v rastlinjaku.

Prekrivanje posevkov

Zgodaj spomladi, ko so temperature še nizke, posevke pokrijemo s z vlakninasto prekrivko ali kopreno. Lahko neposredno brez opore, lahko tudi z nizko oporo z loki ali naredimo nizke tunele. Prekrivke so predvsem uporaben pridelovalni pripomoček zgodaj spomladi, spomladi in pozno jeseni ali zgodaj pozimi. Izboljšajo mikroklimo okrog gojenih zelenjadnic, zadržujejo toploto in vlago. Pozimi ščitijo rastline pred mrazom, poleti pa lahko pomagajo tudi k hitrejšemu vzniku in preprečijo zbijanje tal po neposredni setvi semen motovilca ob poletnih nalivih in plohah. Temne prekrivke in folije so uporabne tudi za zastiranje tal. Tla lahko zastiramo tudi z naravnimi zastirnimi materiali ali uporabimo folije iz umetnih materialov (agrotekstil ter polietilenske (plastične) folije različnih temnih in neprepustnih barv).

Tip tal in voda

Pridelavo zelenjave prilagodite mikroklimatskim pogojem na vašem vrtu. Upoštevajte lastnosti tal in izbirajte zelenjavo tudi glede na tip tal (lahka, srednje težka ali težka tla). Različni tipi tal različno zadržujejo vodo, zato je tudi preskrba rastlin različna. V težjih tleh lahko pridelujete vrste zelenjave brez redne oskrbe z vodo. Na srednje težkih in lahkih tleh pridelava zelenjave brez redne oskrbe z vodo ne bo uspešna in bo treba poskrbeti za kapljični sistem namakanja. Tak sistem namakanja po kapljicah omogoči pridelovati zelenjavo tudi v toplih in suhih poletjih, tudi v rastlinjakih in zaprtih gredah, kjer dež ne more namakati po naravnih poteh.

Primeri celoletne pridelave

Marca smo denimo posadili sadike zgodnjega zelja, lahko jim sledijo glavnata solata ali nizek fižol ali kolerabica, posajena s sadikami konec maja. Solato lahko pridelujemo v več terminih, le pazimo, da uporabimo tiste sorte, ki so odpornejše proti visokim poletnim temperaturam in so primerne tudi za poletno vročino. Za jesenski čas izbiramo med sortami, ki so primerne za nižje temperature in jim morebitni nekajdnevni mraz ne naredi večje škode. Pozno poleti od sredine avgusta dalje ponovno lahko sejemo redkvice, krešo, rukolo ali azijske listne mešanice za pozno jesenske pridelke.

Mešan posevek različnih sort solate in kolerabice, več pridelka na enoto površine.

Če želite pridelovati zgodnji krompir res zgodaj, ga najprej dobro nakalite in nakaljenega sadite marca ali aprila, ko se tla ogrejejo na vsaj 8 °C. Ne pozabite na prekrivanje površine s posajenim krompirjem z vlakninasto prekrivko. Ko boste ob koncu maja ali v začetku junija pospravili mlade gomolje krompirja, priporočam sajenje sadik jesenskega pora ali setev špinače ali redkvice. Lahko sadite tudi sadike poznih jesenskih solatnic (radiči, endivije, kitajsko zelje).

Por za jesensko spravilo posadimo že v začetku poletja.

Čebulo lahko sejemo že februarja, sadike čebule s koreninsko grudo pa konec marca ali v začetku aprila. Lahko tudi posadimo drobne čebulčke, iz katerih zrastejo debele in lepše čebule, kot pa iz deblih čebulčkov, ki zelo radi pobegnejo v cvet. Kombinirajte čebulo s korenjem, saj sta to zelo dobra soseda. Po spravilu obeh v avgustu lahko posejemo motovilec, rukolo in špinačo za jesenski čas, sadimo sadike radičev in endivije, ki naj imajo koreninsko grudo.

Ne pozabimo na pridelavo zelenjadnic, ki jih lahko shranimo in skladiščimo pozimi. Po zgodnjih posevkih pomladno poletnih zelenjadnic (solata, krompir, nizek fižol) lahko tako sejemo tudi grah za zrno ali strok, repo, rdečo peso, črno redkev ali rumeno kolerabo tudi korenje za zimsko uporabo v sveži obliki ali jih, kot repo, kisamo.

Z opisanim lahko tudi z majhnega zelenjavnega vrta in njegovih gredic pospravite veliko sveže zelenjave. Če imate doma tudi rastlinjak, gojite pozimi v njem vrste, ki niso tako občutljive za mraz, poleti pa v njem gojite plodovke

Besedilo in fotografije: Igor Škerbot