Rod obsega 180 vrst, ki so zelo različne po svoji velikosti, saj med njimi poznamo pokrovne, komaj nekaj centimetrov visoke pa visoke in raščave pijavčnice.

Navadna pijavčnica (Lysimachia vulgaris) se pojavlja pri nas v naravi na vlažnih tleh – na nabrežjih, močvirjih, travnikih in gozdnih robovih. Cveti rumeno od maja do avgusta, cvetovi so zbrani v ovršna socvetja, visoka pa je skoraj en meter. Pijavčnice sodijo v družino jegličevk in so torej sorodnice trobentic. Za trobentice in večino drugih jegličevk je značilno golo steblo, pijavčnice pa imajo steblo olistano in dlakavo. Listi so na njem razvrščeni nasproti ali so zbrani v vretencih.

Od plevela do lepe strukturne rastline

Okroglolistna pijavčnica (Lysimachia nummularia) se v vlažnih tleh rada kot nadležen plevel pojavi v vrtni trati, L. nummularia ‘Aurea’ pa je lepa pokrovna rastlina. Od maja do julija cveti z drobnimi rumenimi cvetovi. Tudi v naravi ob jarkih in na drugih vlažnih območjih jo najdemo po vsej Sloveniji. V vrt jo zasajamo kot okrasno pokrovno rastlino, ki ima dolge, plazeče se poganjke ter majhne, okrogle liste in rumene cvetove. Poganjki so lahko dolgi do 30 cm. Primerna je tudi za zasajanje robov ribnikov. Najbolje se obnese na sončni do polsenčni legi dobro pa prenaša tudi senco. Sadimo jo v korita z enoletnicami kot strukturno rastlino. V ta namen so žlahtnitelji poleg rumenolistne vzgojili tudi rjavolistno pijavčnico, pri kateri pride še lepše do izraza kontrast med barvo cvetov in listov. Rumenolistna pijavčnica je zimzelena in torej prezimno trdna.

Visoke trajnice

Za večji vrt s trajnicami je primerna zelo raščava pikasta pijavčnica (Lysimachia punctata). Cveti rumeno od junija do avgusta, v višino zraste do meter visoko. Če je ne omejimo v rasti, se lahko precej razraste. Ima dlakavo oglasto steblo, listi so suličasti in vretenasto razporejeni. L. ciliata ‘Firecracker’ je nekoliko nižje rasti in ima temno rdeče liste in stebla. Uspeva tudi v senci. Tako kot za majhne pijavčnice, tudi za višjerastoče velja, da imajo rade vlažna rastišča, zato lepo poživijo obrobja vrtnih vodnih teles.

Tudi za zdravje

Okroglolistna pijavčnica ima tudi zdravilne lastnosti, za katere so odgovorni saponini, čreslovine in kremenčeva kislina. Učinkovala naj bi proti trdovratnemu kašlju. Včasih so jo uporabljali rudarji proti kašlju zaradi vdihovanja premogovega prahu.

V času cvetenja nabiramo celo zel s koreninami vred in iz nje pripravimo čaj. V ljudskem zdravilstvu se čaj uporablja za grgranje pri vnetju grla in ustne votline.  Svežo zel pa polagamo na kožna vnetja, lišaje, odrgnine.

Marjetka Hrovatin