Le redki premorejo toliko znanja in tako dobro predstavo o tem, kako bodo doma rastline razporedili, kakšna bo slika spomladi, poleti, jeseni in pozimi. Večini za doseganje res zadovoljivih rezultatov ne preostane drugega, kot da se zasajanja grede lotijo zelo načrtovano in si vzamejo nekaj več časa za razmislek.

Z zelnatimi trajnicami, enoletnicam in dvoletnicami in morda še s kakšnimi nižjim grmovnicami zasajena greda je v širšem smislu oblikovanja oziroma načrtovanja vrta na repu v nizu ostalih elementov. Prej bi morali doreči slog celotnega vrta, razmisliti o namembnosti površin, poskrbeti za nujne funkcionalne elemente, pri odločanju za rastline pa začnemo z ogrodjem, ki ga predstavljajo drevesa in večje grmovnice.

Umestitev gredic

Že pri umestitvi gredic lahko pripomoremo k boljšemu videzu kasnejših zasaditev oziroma  končne slike. Dobrodošlo je, če imamo za gredo neko ozadje iz grmovnic, najbolje vednozelenih. Taka zaslomba omogoča tudi lažjo rabo zelo visokih trajnic, ki bodo v grmovnicah brez dodatnega posega dobile vsaj nekaj opore. Če bomo na primer uporabljali rastline, ki presegajo 1,5 metra, potem bi gredica, ozka le en meter delovala moteče in predvsem neskladno. Za tako visoke zasaditve je za najboljši učinek priporočljivo pripraviti gredo v izmeri najmanj 2 x 3 metre.

Ogrodje tudi za posamezno gredico
Morda se bo komu zdelo smešno, da tudi pri sami gredici govorimo o ogrodju, a bo zadeva hitro pojasnjena in utemeljena. Ker smo do nedavnega v naših krajih pojem okrasne grede povezovali izključno z nasadom enoletnic, je seveda omemba ogrodja na tem mestu s tega starega izhodišča naravnost smešna. Danes, ko se trudimo ustvarjati bolj trajnostne zasaditve, ki zahtevajo manj oskrbe, smo začeli vključevati tudi mnogo trajnic in grmovnic. Ker se zavedamo pomena lepote vrta čez vse leto, smo tudi grede začeli saditi tako, da najprej ustvarimo ogrodje. Tega v tem primeru seveda ne bodo sestavljala drevesa, si pa lahko pomagamo z grmovnicami. Izberemo seveda vrste in sorte s primerno višino in širino za posamezno gredo.

Različne oblike rasti
Ker se preveč radi zanašamo na cvetenje okrasnih rastlin, se lahko zgodi, da nenačrtovano sajenje privede do obdobja, ko je greda brez cvetov. To samo po sebi ne predstavlja večje težave, če smo poskrbeli za rastline, ki so si po obliki rasti zelo različne. Pravilo je, da si za sosednje rastline izbiramo čim bolj raznoliko rastoče rastline. Šolski primer je denimo kombinacija poleglo rastoče verbene z izrazito horizontalno linijo ter naprstca z izrazito pokončno rastjo. Ker je prepad v obliki in višini med omenjenima prevelik, vmes vključimo še tretjo, okroglo obliko oziroma obliko prodnika. Tak primer so številne krvomočnice, sivke in plahtica. Ta osnovni trojček lahko nadgradimo še s fontanasto obliko nekaterih trav in na primer maslenic.

Teksturo predstavljajo listi
Enako kot za druženje različnih oblik rasti velja tudi za različne teksture. Pod pojmom tekstura rastline opazujemo njeno površino. Nanjo najpogosteje vpliva oblika in velikost listov. Tako imamo na eni strani večje, celorobe liste, kakršne najdemo pri bergeniji in hortenziji, na drugi strani pa majhne liste, ki so pogosto mnogo bolj številčni in ustvarjajo bolj fino teksturo. Slednjo najdemo pri rožmarinu, nekaterih češminih, perovskiji in večini praproti. Tretji osnovni tip pa predstavljajo okrasne trave z daleč najmehkejšo teksturo, ki za povrhu na vrt vnašajo še gibanje.

Igra z barvami ima tudi pravila
Pri barvah bi lahko v grobem ločili tri osnovne poti. Ena je enobarvno ali monokromatsko oblikovanje, druga so kontrasti in tretja druženje le toplih ali le hladnih barv.
Prva je na videz najpreprostejša. Če se odločimo za belo, pač izberemo le belo cvetoče rastline. A ena barva, še posebej, če želimo nekoliko več poudarka na cvetočih rastlinah, lahko pomeni tudi zelo dolgočasno vzdušje, zato je belo dobro podpreti še s sivo listnimi rastlinami, rdečo z rdeče in rjavo listnimi in podobno.  Pri kontrastih izbiramo pare: oranžna -vijolična, rdeča – zelena, rumena – modra. Barve hladnega spektra so vijolična, modra in zelena, toplega pa rdeča, oranžna in rumena. Več kot imamo okusa in znanja, več eksperimentov si lahko privoščimo in izpeljemo povsem drugačne kombinacije.
Pri vključevanju barvitih listov bodimo raje zadržani, jih uporabimo v manjšem merilu in ne mešamo različnih barv.

Čas cvetenja
Če smo spretni ali pa so nam všeč bolj minimalistične zasaditve, ki tudi barvno ne izstopajo in se raje igramo z zelenimi odtenki, oblikami in teksturami, potem je zadeva rešena, če pa želimo čim bolj cvetočo gredo, moramo pazljivo izbirati rastline za vse letne čase. Manjša kot je greda, bolje je poletje in jesen nameniti trajnicam in enoletnicam, konec zime in pomlad pa čebulnicam, saj te kasneje izginejo in ne zavzemajo veliko prostora. Če lahko vključimo kakšno grmovnico, imamo odprte roke, saj si lahko izberemo tudi kakšno pozimi cvetočo.

Zimska podoba
Zanjo bi lahko mirno rekli, da je stvar lastnika in njegovih želja. Sicer pa se je na splošno dobro držati vodila, da poskušamo v zasaditev vključiti vsaj četrtino do tretjino vednozelenih rastlin. V zimah brez snega navadno paše nekaj zelenega in živega.

Matic Sever