Najbolj rodni so enoletni poganjki črnega ribeza, ki izraščajo iz dve- in triletnega lesa. Grm rdečega in belega ribezu lahko sestavljajo tudi malo starejše veje, najbolj roden je kratek les, ki izrašča iz dve- do štiriletnih rodnih vej. Ker je rez ribeza usmerjena k spodbujanju izraščanja kratkega rodnega lesa, enoletne poganjke prikrajšano na tri do štiri brste. Že sedaj, ko imamo pred seboj le gole veje, moramo razmisliti o tem kje in koliko bo pridelka.

Enkrat rodna malina pred in po rezi

Pretirana rodnost bo grm na dolgi rok izčrpala, pridelek bo slabše kakovosti.

Zato poleg enoletnih talnih poganjkov prikrajšamo tudi močne stranske poganjke rodnih vej ter vrh na približno eno polovico. Kadar ribez gojimo ob opori, v grmu ohranjamo le dve do tri rodne veje, tako, da vsako leto najstarejšo odrežemo in jo nadomestimo z mladim poganjkom.

Pri kosmuljah so pravila rezi podobna kot pri ribezu, le da zaradi lažjega obiranja trnatih sort, med vejicami puščamo več prostora. Spomladi bo iz tal ob grmu ribeza in kosmulj izraščalo mnogo mladih poganjkov. Redno jih moramo odstranjevati in pustiti le par najlepših, ki izraščajo iz tal.

Maline in robide

Pri rezi malin je potrebno najprej vedeti, ali režemo enkrat rodno ali dvakrat rodno malino. Enkrat rodno malino režemo poleti, ko poberemo pridelek in se vejice začnejo sušiti, takrat jih izrežemo. Če smo poleti nanje pozabili, jih lahko odrežemo zdaj. V prvi fazi torej odstranimo suhe poganjke, ki so že rodili, nato pa preredčimo vitalne poganjke, ki bodo rodili to leto. Pazimo, da imamo na tekoči meter deset do dvanajst približno centimeter debelih zdravih poganjkov, kar pomeni tri poganjke na rastlino. Mlade poganjke, ki bodo izraščali iz tal, redno odstranjujemo vse do sredine maja. Prav tako poganjke malo znižamo, močne na približno dva metra višine, šibkejše malo niže, ter jih vpnemo v oporo.

Rdeči ribez pred in po rezi

Dvakrat rodne maline

Dvakrat rodno malino lahko režemo na dva načina, saj s tem predvidimo čas zorenja. Če želimo prve maline obirati v začetku junija, odrežemo le zgornji suhi del poganjka, ki je v lanskem letu že rodil, do prvega zelenega brsta. Spodnji del istega poganjka je še vedno zelen in iz tega dela bodo pognale rodne vejice. Poganjki, ki so šibki in zelo pri tleh, niso primerni, zato jih odstranimo, na grm pustimo le dva do tri prikrajšane poganjke na rastlino. Na tak način bodo maline na lanskoletnih poganjkih rodile v začetku junija, na letošnjih poganjkih pa od konca julija naprej. Po drugem načinu vzgoje vse poganjke že v jeseni po koncu obiranja, lahko pa tudi še sedaj čim prej odrežemo do tal. Zgodaj spomladi začnejo iz tal izraščati mladi poganjki, pustimo približno šest do osem poganjkov v vrsti. Tako bomo malino na letošnjih poganjkih obirali od julija do prvih pozeb, približno dva tedna kasneje, kot pri prvem načinu rezi dvakrat rodne maline. Poganjke redno privezujemo ob oporo z mehkimi sponkami.

Robida pred in po rezi

Podobno režemo tudi robide: zgodaj spomladi iz grma odstranimo vse suhe poganjke, ki so rodili v lanskem letu. V grmu naj ostane le tri do največ pet poganjkov, pustimo le zdrave in pokončne. Če imamo robido posajeno ob oporo vrh skrajšamo na približno dva metra višine. Prav tako skrajšamo stranske rodne vejice, če nam to ni uspelo ob poletni rezi, na dva do tri brste oziroma 30 – 50 cm.

Z gojitveno rezjo skrbimo tudi za grme aronije, haskap jagode ter drugo jagodičje. V osnovi iz grmov izrežemo stare in poškodovane veje in tako prezračimo ter pomladimo grme. Odrasel grm aronije naj ima v polni rodnosti od 20 do 25 rodnih vej različne starosti, a nobene starejše od petih let. Podobno režemo haskap jagodo, grm naj sestavlja vsaj 20 rodni vejic. Po petem letu starosti tako izvajamo le redčenje grma z namenom ohranjanja vitalnosti grma in zagotavljanja osvetlitve. Vrhov poganjkov ne prikrajšujemo, saj bomo tam obrali najlepše jagode.

Nika Cvelbar Weber