Škodljivci, ki sesajo rastline, 2. del

19 februarja, 2021
0
0

V Sloveniji je bilo doslej najdenih sto dvajset vrst resarjev. Med njimi so na gojenih rastlinah škodljivi zlasti cvetlični resar (Frankliniella occidentalis), tobakov resar (Thrips tabaci), gladiolov resar (Thrips simplex) in hrušev resar (Taeniothrips inconsequens). Občasno se lokalno prerazmnožijo še na primer ligustrov resar (Dendrothrips ornatus) ali resar Hercinothrips femoralis. Seveda se pri nas pojavlja tudi nekaj plenilskih vrst resarjev, na primer progasti resar (Aeolothrips intermedius).

Uničevanje škodljivca

Za obvladovanje resarjev na vrtninah in okrasnih rastlinah je zelo pomembno, da sadimo neoporečne sadike paradižnika, paprike, kumar in drugih vrtnin ter domov prinašamo zdrave okrasne rastline. V rastlinjakih obvezno odstranjujmo plevel (navadna zvezdica), na katerem se škodljivec ohranja. Skrbimo za zmerno gnojenje z dušikom in v več odmerkih, saj so rastline, ki so obilno gnojene z dušikom, bolj sočne in jih imajo žuželke običajno raje. Priporočljiva je uporaba biostimulantov, ki okrepijo povrhnjico listov in rastline naredijo bolj nezanimive za škodljivca (npr. izvleček njivske preslice, koprive). Manjši pridelovalci za odvračanje resarjev rastline pogosto škropijo s pripravki iz citronske verbene, česna in dalmatinskega bolhača. Razmnoževanje resarjev oviramo tudi z namakanje rastlin oziroma oroševanjem z vrha, a morate biti pri tem previdni. Pri pridelavi vrtnin v rastlinjaku se lahko po oroševanju rastlin z vrha pojavijo druge težave, in sicer širjenje glivičnih obolenj, poškodbe rastlin in podobno. Pri pridelavi čebule in pora ter zelja na manjših površinah je dobrodošlo prekrivanje rastlin z dovolj gostimi protiinsektnimi mrežami, saj tako preprečimo dostop resarjev iz sosednjih posevkov ali gredic. Resarja pomagajo uničevati tudi polonice, plenilske stenice, plenilski resarji, razni hrošči, tenčičarice, plenilske pršice, parazitoidi in pajki.

Resar na plodu Resar na plodu

Svetlo modre lepljive plošče

Pojav resarjev v posevkih lahko spremljamo s pomočjo svetlo modrih lepljivih plošč ali z otresanjem rastlin. Na manjših površinah lahko z ulovom na modre lepljive plošče nekoliko zmanjšamo tudi njihovo številčnost.

V ugodnih letih za razvoj in širjenje resarjev (suho, vroče vreme) se pri intenzivni pridelavi rabi insekticidov težko izognemo. Posebej nevarni so zgodnji napadi, ker znatno zmanjšajo količino in kakovost pridelka. Insekticide je potrebno uporabiti dovolj zgodaj, da preprečimo prerazmnožitev škodljivcev. Insekticidi namreč delujejo samo na žuželke v stadiju odraslih osebkov in ličink prve ter druge stopnje. Za dobro učinkovitost insekticidov moramo ob nanosu sredstva doseči tudi skrite dele rastlin (priporočamo dodajanje močil).

Iris Škerbot

Oznake