Japonske anemone (Anemone japonica) so srednje visoke do visoke elegantne trajnice, ki nas z bogatim cvetenjem razveseljujejo od sredine avgusta do prvih zmrzali. Cvetijo v različnih odtenkih rožnate in belo.

Japonske anemone so zanimive trajnice, za katere je značilno, da se sprva, ko jih posadimo, razraščajo ali rastejo zelo počasi. Po približno dveh letih, ko se vrastejo, se razvijejo v košate rastline.

Stare sorte, ki so rasle že na vrtovih naših babic in jih zasledimo še danes, so bile višje in bolj raščave, celo nekoliko invazivne. Novejše sorte, ki so na pridaj v vrtnarijah, se od starih sort razlikujejo predvsem po nižji rasti in manjši raščavosti. Na razpolago je tudi veliko več sort, ki se razlikujejo po barvi cvetov. Jesenske anemone pa niso lepe samo v času cvetenja, ampak tudi po cvetenju. Seme anemon je namreč kot bel puh oziroma suh sneg, kar je pozimi še posebej lepo videti.

Vlaga v času tvorbe popkov

Najlepše uspevajo v zavetju velikih dreves v polsenčni legi. Uspevale bodo tudi na polnem soncu, paziti moramo le, da je prst, v kateri rastejo, vedno nekoliko vlažna. To velja zlasti za poletne mesece. Takrat japonske anemone tvorijo prve popke. Ob premajhni vlagi v tleh bo njihovo število mnogo manjše. Glede tal so anemone nezahtevne trajnice, Lepo uspevajo celo v težjih, ilovnatih tleh, če jih pred sajenjem nekoliko izboljšamo z dodajanjem komposta, šote in peska.

Lepe v družbi drugih trajnic

Japonske anemone so trajnice, ki lepo uspevajo v družbi drugih, poleti in jeseni cvetočih trajnic. Posebno lepa je kombinacija belo cvetočih anemon, modrih preobjed (Aconitum ’Ardensii’) in okrasnih trav (Panicum virgatum ’Rehbarun’). Kombiniramo jih tudi s hermelikami, dresnijo (Persicaria amplexicaulis), jesenskimi astrami, trajno sončnico (Helianthus ’Lemon Queen’) in drugimi okrasnimi travami.

Več let brez presajanja

Da bodo te nezahtevne trajnice bogato cvetele, moramo paziti, da je prst, v kateri rastejo, vedno nekoliko vlažna. Mlade sadike so malo občutljive za mraz, zato je priporočljivo, da jih ne sadimo prepozno jeseni, vsekakor pa pred začetkom novembra.

Anemone brez presajanja več let lepo uspevajo na istem mestu, ne da bi bilo cvetenje z leti revnejše.

Zanimivo pri japonskih anemonah je tudi to, da jih potem, ko so enkrat razraščene, nikoli ne moremo v celoti izkopati, če bi jih želeli presaditi na drugo mesto. Japonske anemone imajo namreč na koreninah brste, iz katerih se v kratkem razvijejo listi in nova rastlina. Za se lahko razvije iz majhnega koščka korenine, na kateri je brst.

Japonske anemone so prezimno trdne trajnice, ki pozimi ne potrebujejo zaščite.

Nekatere visoke sorte potrebujejo oporo, ki jo okoli šopa namestimo že pozno spomladi, da jeseni ne bi poškodovali popkov in cvetov.

Rezanje odcvetelih in posušenih delov trajnic

Jeseni režemo le tiste trajnice, ki nimajo najlepšega videza. Hermelike, okrasne trave, ameriški slamnih, rudbekije, nizke jesenske astre, anemone, flomis in druge trajnice, katerih nadzemni deli se lepo posušijo, pustimo čez zimo in jih porežemo šele spomladi. Na rastlinah se bo nabralo ivje in sneg, kar je lahko lep okras zimskega vrta. Preden pride zima in mraz pa bo seme teh rastlin tudi hrana za ptice.