Ko brskamo po cvetličarnah in vrtnih centrih, najdemo proti koncu zime tudi jermenke s cvetnimi nastavki ali z že razprtimi prvimi cvetovi. Kar privoščimo si privlačno rastlino, čeprav nekateri pravijo, da ni zanesljiva v cvetenju.

Jermenka vsekakor zanesljivo cveti, če ji ne kratimo življenjskega ritma, ki ga ima v svojem genskem zapisu vseh razvojnih generacij iz svoje domovine. To je Južna Afrika, a na tistem koncu, kjer je tudi pozimi vsaj deset stopinj nad ničlo.

Zato jo v primernem podnebju drugod po svetu gojijo kot parkovno trajnico in je vse leto na prostem. Pri nas je lončnica ali posodovka, vedno zavarovana pred zmrzaljo, zato pa vzdrži v suhem ozračju centralno ogrevanega prostora, če je le dovolj svetlobe.
Jermenka je čebulna trajnica z neizrazito čebulo, ki je videti kot večplastna krožno naložene listne nožnice ob koreninskem vratu. Pri dnu pritlehnih listov so čebule komaj zaznavne, zato pa so korenine mesnate in gosto nanizane v močan sistem. Pri nas ni prezimno trdna, a brez težav jo ohranjamo kot trajno lončnico, čez poletje pa se odlično počuti na prostem v polsenci, da jo tako obvarujemo pred sončnim ožigom. Med cvetenjem in pozneje v rasti enakomerno zalivamo, stoječa mokrota pa je škodljiva. Gnojimo pomladi in poleti, s koncem julija pa je rast v glavnem končana in gnojilni zalivki niso več potrebni. Z zalivanjem še lahko nadaljujemo dokler rastlin pred prvo slano ne umaknemo na varno.

Cveti po počitku

Ko klivija z oktobrom nekje na svetlem in hladnem začenja svoj letni počitek, to pomeni resnično počivanje. Zalivamo skoraj po kapljicah, pač toliko, da se popolnoma ne presuši.

Občasno morda porosimo in z listov pobrišem o prah. Vsaj novembra in decembra naj bo tako. Cvetna stebla se kot bledični zametki med listi vsakega poganjka pojavijo januarja ali februarja. Ko opazimo cvetni nastavek, z zalivanjem čakamo, da so stebla dolga vsaj dobrih 10 cm. Takrat jim privoščimo nekaj več toplote in mokrote. Ves čas pa naj bodo rastline na svetlem in zaradi boljše osvetlitve jih vsake toliko časa tudi premaknemo za del kroga okoli osi. Dorasli cvetovi v kobulu so zvončasti do lijakasto oblikovani. Prašniki so navzven štrleči, sredina cvetov pa je svetlo oranna do rumenkasto bela. Cvetne betve so dolge 30 do 60 cme in oprašeni cvetovi dorastejo v jagodaste plodove. Če ni pozimi dovolj svetlobe ali mirovanja, cvetje rado “zaspi” in se sploh ne odpre. Tudi to je muhavost. Med gojitvena opravila sodi še odstranjevanje ob zunanjosti poganjkov rumenečih listov v odmiranju. Od škodljivcev se včasih pojavijo kaparji, drugače pa so klivije med najbolj zdravimi sobnicami.

Delitev in setev

Za domače potrebe jo lahko razmnožujemo z delitvijo: stranske odrastke s koreninami vred odtrgamo in posadimo v kompostni substrat z deležem običajne ilovnato peščene vrtne prsti. Delitve se lotimo pomladi. Uporabimo lahko vsak poganjek, ki ima vsaj pet listov. Vedno moramo biti pazljivi, da kar najmanj poškodujem o krhke korenine. Po potrebi presajamo pomladi po cvetenju, vendar to ni potrebno vsako leto. Jermenka se dobro počuti in zanesljivo cveti predvsem takrat, ko ima čas, da se razraste in ustali – pogosto presajanje je prej. Zato ob rednem dognojevan ju lahko precej dolgo vztraja v sorazmerno majhni posodi.

Skromno število vrst
Vse zapisano velja za najpogostejšo vrsto Clivia miniata z več vegetativno množenimi sortami, ki je lepša kot sorodna Clivia nobilis z visečim, ozko cevastim cvetjem. Starejši botanični viri navajajo le štiri ali pet vrst in omenjeni dve ostajata najpomembnejši. Clivia mirabilis je bila opisana šele leta 2000, še štiri leta pozneje so našli vrsto Clivia robusta. Vsega skupaj je bilo leta 2012 v rodu klivij priznanih 6 vrst. Vse so enokaličnice in zimzelene trajnice, vendar pri nas na prostem ne prezimijo. Z njihovim požlahtnjevanjem so se vrtnarji ukvarjali predvsem v Avstraliji.

Besedilo: Izidor Golob

Fotografije: Izidor Golob in svetovni splet