Razširjena sta navadni glog in enovratni glog, ki rasteta kot nižje drevo ali grm. Zelo redko se pojavlja čašasti glog, ki raste kot grm.

Ljudsko ime za navadni glog (Crataegus laevigata) je beli trn zaradi značilnih belih cvetov in vej, prepredenih s poldrugi centimeter dolgimi trn. Botanično ime izhaja iz grške besede kratos (trdost) in se nanaša na trdoto glogovega lesa. Stari Germani so ga uporabljali tudi za razmejevanje posestev, od koder tudi izvira nemško ime Heckendorn (Hecke – živa meja, Dorn – trn).

Navadni glog ima razvejan koreninski sistem, ki se razrašča plitvo v tleh. Krošnja je široka, močno razraščena in nepravilne oblike. Skorja na deblu je pepelnato siva in gladka, pozneje temno rjava in drobno razpokana. Poganjki so porasli s trni in listi, ki so plitvo krpati. Cveti maja in junija. Plodovi so okroglasti, nekoliko širši kot dolgi, živo rdeči in do 6 do 10 mm dolgi. Vrh je nekoliko ugreznjen, na njem pa so ostanki čašnih listov. Plodovi dozorijo septembra. Raste na različnih matičnih kamninah, na vlažnejših rastiščih. Ugaja mu stalna talna in zračna vlaga. Dobro prenaša mraz in nizke temperature. Uspeva na polnem soncu in v polsenci.

Premišljeno sajenje

Navadni glog raste v gozdu v obliki grma, na prostem pa se lahko razvije v štiri do šest metrov (tudi do deset) visoko in štiri metre široko drevo, zato ga uporabljamo tudi kot okrasno rastlino. Njegova okrasna vrednost je zelo lepo predstavljena v filmu Divji vrtovi (Dare to be Wild), ki je posnet po resnični zgodbi. Znanih je več sort, ki so cenjene zaradi bujnega cvetenja in se razlikujejo predvsem v barvi in obliki cvetov. Sorta ‘Paul’s Scarlet’ ima dvojne cvetove škrlatno rožnate barve, ‘Crimson Cloud’ enojne rožnato rdeče z belim središčem, ‘Plena’ dvojne, snežno bele in podobno. Okrasnih glogov ne sadimo preblizu poti, saj se lahko nabodemo na njegovih trnih. Izogibamo se tudi sajenju večjega števila rastlin v bližini območij, kjer se pogosteje zadržujejo ljudje (ob hišah, kotičkih za sedenje), ker ima zelo močan vonj. Cvetni prah lahko povzroča alergijo.

Liste, cvetove in plodove uporabljamo v zdravilne namene. Plodovi navadnega gloga so užitni, vendar pa jih nabiramo šele po prvi zmrzali, da postanejo bolj okusni. Uživanje plodov v presnem stanju ni priporočljivo zaradi težke prebavljivosti. Sveže koščice vsebujejo cianovodikovo kislino in so nekoliko strupene. Iz plodov lahko naredimo marmelado (v kombinaciji z drugim sadjem), žganje, vino in likerje. Pražene peške uporabljajo kot kavni nadomestek, mladi liste pa kot nadomestek tobaka. Iz skorje in korenin je mogoče pridobivati rjavo in rumeno barvilo.

Glogovina je rdečkast ali rumenordečkast, težek, trd in težko cepliv les. Uporabljajo ga v kolarstvu, strugarstvu in rezbarstvu. Iz njega izdelujejo orodje in različne strojne dele, škatlice in sprehajalne palice. Zaradi obilnega cvetenja je glog dobra čebelja paša.

Številni zdravilni učinki

Glog je ena naših najbolj znanih zdravilnih rastlin. Čaj iz listov, cvetočih vršičkov in plodov pri dolgotrajni uporabi zelo ugodno vpliva na srce. Uporabljajo ga pri nizkem ali povišanem krvnem tlaku, aterosklerozi, težavah pri dihanju, omotici in kot pomirjevalo; v domačem zdravilstvu tudi tudi kot dietičen čaj za hujšanje, saj odvaja vodo.

Prvi zapisi uporabe gloga v zdravilstvu segajo v prvo stoletje, ko je o njegovi uporabi v svoji knjigi ‘De Materia Medica’ pisal znani rimski zdravnik Dioskorid. Njegovo delo je naslednjih 16 stoletij vodilo evropsko medicino, zdravilci pa so glogove zelene liste, bele ali rožnate cvetove in rdeče jagode uporabljali za krepitev zdravja srca in ožilja.

Tudi sodobne raziskave potrjujejo učinke na srce. Listi in cvetovi vsebujejo učinkovine, ki povečajo moč srca in zmožnost obremenitve, zmanjšajo potrebe srca po kisiku ter pomagajo srčnim bolnikom pri pomanjkanju sape. Uživanje gloga priporočajo predvsem bolnikom z blagim srčnim popuščanjem, vendar je priporočljivo, da se pred jemanjem pripravkov iz gloga, posvetujemo s farmacevtom ali zdravnikom. Poleg ugodnih vplivov na srce naj bi glog pozitivno vplival tudi na zmanjševanje holesterola in trigliceridov v krvi. Pripravki iz gloga so v obliki tablet, kapljic in čaja.

Pri akutnih vročinskih boleznih, kot so pljučnica, gripa in bronhitis, deluje čaj iz gloga pomirjujoče. Lahko ga pripravimo iz zrelih plodov, ki jih nabiramo nekje do konca oktobra. Dve žlički plodov poparimo s skodelico vode in pustimo stati 20 minut. Takšen čaj pijemo trikrat na dan več dni zapored. Sicer pa plodove lahko posušimo in jih dodamo v čajne mešanice. Čaj je mogoče pripraviti tudi iz glogovih cvetov, v tem primeru ima pomirjujoči učinek.

Tudi čarobne lastnosti

Glog je že od nekdaj rastlina z magično varovalno močjo. Les gloga naj bi imel čarobne lastnosti. Pri starih Grkih je bil simbol veselja in sreče, zato so svatje na poroko prinesli glogove vejice. Stari Rimljani so verjeli, da odganja zle duhove in so z njegovimi vejicami mahali na poti, ko je mladoporočenec peljal prvič mladoporočenko v skupno posteljo. V srednjem veku so z vejicami gloga varovali dojenčke pred uroki in boleznimi ter hiše pred udarom strele. Glogova vejica je nekoč pred vrati hleva veljala za zaščito pred bolečino. Amuleti z glogom pa naj bi varovali pred boleznijo.

Paulina Šušek