Na vrt dodajo potrebno strukturo in ga razdelijo na številne skrite kotičke. Dobro izbrana in vzdrževana živa meja ponuja celoletni okras in je ključni del celotnega vrta. Seveda pa se pogosto zaplete že pri izbiri, saj imamo na voljo precej več kot le lejlandovo cipreso (Cupressus x leylandii). Z izbiro ustrezne rastline za živo mejo lahko včasih opravimo tudi z več težavami na en mah.

Češmini

Češmini so skupina grmovnic, ki se ne pojavljajo pogosto na vrtovih. Še redkejši pa so v živi meji. Pri tem so izredno uporabni, saj lahko z živo mejo iz julijaninega češmina (Berberis julianae) zapremo poglede na vrt in hkrati ustvarimo varnostno prepreko, ki je ne bo želel prečkati prav nihče (morda z izjemo manjših ptic). Močni poganjki tega grma, ki so dodatno posejani s trni in bodečimi zimzelenimi listi, bodo odgnali nepovabljene goste. Pri tem je rastlina precej neizbirčna glede rastišča. Uspevala bo tako na soncu kot v senci. Spomladi pa bo živo mejo okrasila še z živahnimi rumenimi cvetovi.

Češmini so odlična izbira tudi, če imate izrazito apnenčasta tla. Darvinov češmin (B. darwinii) se bo na takšnih tleh odlično počutil.

Na videz je zelo podoben julijaninemu češminu. Razlikujeta se edino v tem, da darvinov češmin ne prenese močne sence in ni tako bodeč. Za podoben namen lahko kot nadomestilo darvinemu češminu uporabite tudi japonsko trdolesko (Euonymus japonicus).

Obe vrsti češmina bosta potrebovali letni rez. Vsako leto po cvetenju rastline oblikujte na željeno velikost. Pri tem ne pozabite na ustrezno zaščito pred trni.

Barvite žive meje

Žive meje naj bodo več kot le zelene obrobe vrta. V vrtnarijah lahko najdete tudi grmovnice, ki bodo vašo živo meje spremenile v barvito ozadje za okrasne grede. Dobra izbira je denimp fotinija (Photinia x fraseri). Fotinija bo vrt okrasila s svojimi bleščečimi listi, živahno rdeče obarvanimi mladimi poganjki in rožnato belimi cvetovi. Pri tem pa rastlina sploh ni zahtevna za vzgojo. Paziti morate le, da je ne posadite v premočno senco, saj bo tam izgubila svoje rdeče poganjke. Rastlino konec pomladi in nato še konec poletja obrežite, s čimer boste spodbudili nove rdeče poganjke.

Photinia

Rdečkasto obarvane liste lahko najdete tudi pri bukvi Fagus sylvatica f. purpurea.

Za resnično enkratne lista posadite sorto ‘Purpurea Tricolor’, ki požene čudovite škrlatno rdeče liste s svetlejšo obrobo. Prednost bukve je tudi v tem, da lahko z njo oblikujete do štiri metre visoke žive meje.

Fagus silvatica ‘Purpurea Tricolor’

Za drugačen barvni okras izberite lepljivec, Pittosporum tenuifolium ‘Silver Queen’. S temnimi stebli in majhnimi srebrnkastimi listi bo poskrbel za privlačno živo mejo. Njegova prednost je, da bo živa meja videti enako privlačno, če jo boste redno obrezovali ali pa ji dopustili nekoliko bolj naravno obliko. Lepljivec je rastlina toplih krajev in je v notranjosti Slovenije na meji prezimne trdnosti, zato potrebuje zaščito za prezimitev.

Živalim prijazna živa meja

Žive meje so odlično skrivališče za ptice, ki v njih spletajo tudi gnezda. Z izbiro ustrezne vrste žive meje lahko poskrbite, da se bodo na vašem vrtu še bolje počutile. V ta namen lahko posadite tibetansko panešpljo (Cotoneaster franchetii). Njeni povešavi poganjki so odlična izbira za manj strogo oblikovano živjo mejo. Poletni cvetovi bodo pritegnili številne čebele in druge opraševalce. Jeseni bodo cvetovom sledili še rdečkasti plodovi, ki pa bodo teknili številnim pticam. Dodatna prednost panešplje je tudi njena sposobnost filtriranja onesnaženega zraka, zaradi česar je odlična izbira za mestne vrtove.

Namesto panešplje lahko izberete tudi glog (Craetegus monogyna), kot je na naslovni fotografiji. Podobno kot panešplja bo zacvetel z belimi cvetovi, ki jim bodo sledili rdeči plodovi. Jeseni vas bo glog navdušil tudi z enkratno jesensko barvo.

Nadomestila za pušpan

Namesto nižjih obrob iz pušpana, ki ga v zadnjem času napadajo glivne bolezni in pušpanova vešča, lahko izbere npr. nizko bodiko Ilex crenata ‘Convexa’, ki nima zdravstvenih težav, ki bi vam kratile užitek na vrtu. Z njo boste zelo preprosto oblikovali nizko živo mejo okrog gred, poti in teras. Raste zelo počasi, tako da je ne bo potrebno pogosto obrezovati. Uspeva na soncu in v senci.

Na sončnih lokacijah lahko namesto bodike posadite rožmarin (Rosmarinus officinalis). Z njim si lahko oblikujete čudovito nizko živo mejo, ki bo za dodatek oddaja še enkratne arome in bo vir začimb za vaš žar.

Žive meje niso le ciprese. Na voljo imate precej več rastlin, ki bodo vaš vrt le še popestrile, zato nikar ne sezite prehitro po prvi rastlini, ki vam je ponujena.

Matevž Likar