Čeprav je to zadnje dejanje pred zimo, ni nepomembno in še posebej izraža ljubezen ter veselje do rastlin. S tem namreč poskrbimo, da rastline preživijo neugodni del leta in ostanejo del našega vrta tudi v naslednji sezoni.

Nežni eksoti

Toplo poletno obdobje na vrtovih s pridom izkoriščamo s sajenjem številnih okrasnic, ki izvirajo iz toplejših subtropskih in tropskih področij. Seveda pa konec poletja pomeni tudi konec za te rastline. Za številne se morda niti ne zavedamo, da so v resnici trajnice, saj smo navajeni, da jih tretiramo kot enoletne rastline. Če želite v njihovih čudovitih listih in cvetovih uživati tudi v naslednjem letu, jih lahko ustrezno prezimite na toplejšem mestu brez zmrzali.

Najlaže boste to naredili z gomoljnicami in čebulnicami, kjer rastline vso svojo energijo za prihodnje leto vkladiščijo v koreninski sistem. To nam precej olajša delo, saj moramo prezimiti samo del rastline, ki ne potrebuje svetlobe in ga navadno lahko prezimimo v suhem stanju brez zalivanja. V tej skupini boste našli dalije, gladiole, kane in še nekatere druge. Pri njih počakajte, da prvi močnejši mraz uniči poganjke in bo rastlina prešla v mirovanje, nato pa rastline izkopljite. Odstranite odmrle poganjke, nato korenine posušite, da lahko odstranite tudi odvečno prst na koreninah. Pred prezimovanjem rastline še enkrat preglejte, da ne kažejo znakov bolezni. Bolne rastline zavrzite, preostale pa shranite v prostoru s temperaturo nekje med med 5 in 10 °C. Za večino bo najbolje, če jim namenite suh in temen prostor, medtem ko kane in kale (Zantedeschia) potrebujejo nekaj vlage. Lahko jih tudi vkopljete v rahlo vlažen pesek ali substrat. Afriško lilijo (Agapanthus) pa lahko kar pustite v loncu in jo samo premaknete v toplejši prostor. Ker pozimi ne bo imela poganjkov, jo zalivajte previdno, da ne bo prišlo do zastajanja vode in morebitnega razvoja gnilobe.

Bolj ali manj zahtevne

Nekoliko bolj zahtevne so rastline, ki bodo svoje poganjke ohranile tudi čez zimo. Potrebujejo svetel prostor, vendar jih ne smemo tretirati enako kot sobne rastline. Ogrevani dnevni prostori bodo za prezimitev teh rastlin navadno pretopli. Bolj ustrezni so osvetljeni kletni ali strešni prostori, kjer bo temperatura še vedno nad lediščem, vendar pod 20 °C. Večini bo zadoščala že temperatura nad 5 °C. Seveda pa najdemo tudi bolj zahtevne predstavnike, kot sta denimo angelska trobenta (Brugmansia) in lantana (Lantana camara), pri katerih temperatura tudi med prezimovanjem ne sme pasti pod 10 °C. V svetlem prostoru s temperaturo med 10 in 20 °C lahko prezimimo številne sredozemske in tropske okrasne rastline, kot so oleander (Nerium oleander), bugenvileja (Bouganvillea) in pasijonka (Passiflora). Nasprotno prav nezahtevna pa sta smokev (Ficus carica) in lovor (Laurus nobilis), ki jima lahko namenite tudi nekoliko temačnejši prostor, saj za prezimitev ne potrebujeta veliko svetlobe.

Zaščitite svoje rastline

Poleg rastlin, ki jih morate nujno premakniti v toplejše prostore, imamo na gredah tudi številne druge predstavnike, ki jim koristi pomoč pri prezimitvi. Nekateri izmed njih so lahko pri nas na meji svojih sposobnosti prezimitve in bi prezimili le ob mili zimi. Najbolje je, če se pri zaščiti osredotočite na korenine in koreninsko krono, ki ju boste tudi najlaže zavarovali. Dovolj je, da rastlino prekrijete s 5–10 cm debelim slojem zastirke, lesnih sekancev ali slame, ki bo deloval kot izolacija in preprečil mrazu, da uniči zaščitene dele rastline.

Pri večjih rastlinah, pri katerih bodo prezimili tudi nadzemni deli, je potrebno zaščititi še poganjke. Rastlino obdate s suho slamo in ovijete z vrtno kopreno. Odvisno od velikosti rastline se lahko odločite, da tako zaščitite samo nižje dele rastline skupaj s koreninsko krono ali pa ovijete celotno rastlino, kar bo zaščitilo tudi poganjke in brste više na rastlini. Navadno je dobro zaščititi tudi vrtnice, če so posajene na mrzlih rastiščih. Zavarujemo jih s slamo ali smrečjem. Pri tem ne smemo pozabiti, da je na visokostebelnih vrtnicah mesto cepljenja, ki ga moramo zaščititi, tik pod krošnjo.

Mraz lahko preseneti

Vreme je lahko tudi nepredvidljivo in zgodi se, da nas mraz preseneti. Občutljive rastline, ki jih niste pravočasno umaknili, boste hitro prepoznali po upadlem listju. Prenesite jih v rahlo ogrevan prostor in previdno vzamite iz lonca. Preverite stanje korenin, saj se lahko zgodi, da jih je mraz poškodoval. Če pa so korenine še nepoškodovane, rastlino previdno zalivajte, dokler si ne bo opomogla.

Prezimno trdnejše rastline, ki ste jih želeli prezimiti na vrtu, pa lahko na hitro zaščitite s hortikulturno kopreno. S tem boste rastlinam vsaj prehodno dali nekaj zaščite. Kasneje boste pa boste morali dodati tudi slamo, saj koprena sama ne bo dovolj, da bi zaščitila rastline pred nizkimi zimskimi temperaturami.

Prezimovanje je navadno še zadnje vrtnarsko opravilo, ki ga izvedemo v sezoni. Tako poskrbimo, da bodo rastline še dolgo krasile naš vrt. Po dolgi sezoni, ko nas je razveseljevala s cvetovi in plodovi pa je tudi prav, da sedaj še mi nekoliko poskrbimo zanjo.

Matevž Likar