Pogosto vidim na terenu, da so grmi haskap jagod relativno majhni in zelo zbite, goste rasti, kljub temu, da so stari že več let. Zmotno je bilo nekoč razmišljanje, da teh rastlin ni potrebno oskrbovati oziroma jih kaj posebej negovati. Na podlagi izkušenj smo namreč ugotovili, da je tako kot druge grmičaste sadne vrste tudi haskap jagodo potrebno rezati, ji glede na potrebe dodajati ustrezno količino hranil, jo v vročem poletju namakati in podobno. Izjema je rez mladih rastlin. Če smo posadili majhne, leto ali dve stare rastline, z rezjo leto ali dve počakajmo in odstranimo le pritlehne ali poškodovane poganjke. Pri rezi pazimo, da se držimo glavnih splošnih načel rezi grma. Grm moramo z rezjo osvetliti, odstraniti moramo stare, slabo rodne veje, kar pa vedno naredimo tako, da jih izrezujemo. Posebnost rezi haskap jagode je v tem, da moramo relativno nizke grme z gojitveno rezjo kar se da dvigniti. To pomeni, da dajemo prednost dolgim, vitalnim poganjkom, ki bodo formirali lep in visok, zračen grm. Na dolgih mladih poganjkih bo pridelek največji in plodovi kakovostni. Poganjki, ki so gosto obdani z brsti in imajo relativno kratke internodije, bodo imeli veliko drobnih plodov, ki jih bomo težko obirali. Na podlagi večletnih izkušanj menim, da je najboljši čas za rez haskap jagode od sredine do konca januarja. Režemo v obdobjih, ko je temperatura nad nič. Grm haskap jagode v polni zrelosti naj bi imel od 15 do največ 20 iz tal izraščajočih poganjkov. Glede na to, da naj bi bile v grmu rodne veje različnih starosti v približno enakem sorazmerju, vsako leto izrežemo od dve do tri najstarejše rodne veje do tal. Pri izbiri sort haskap jagod dajemo prednost sortam, ki imajo okusne in predvsem velike plodove. Med bogatim izborom sort so tudi takšne, ki imajo drobne plodove, ki kar sami od sebe popadajo po tleh ali pa jih nikakor ne moremo odtrgati. Med sortami z velikimi plodovi, ki niso prav nič trpki, sta sorti Aurora in zgodnja sorta Vostog. 

Rez malin in ameriških borovnic

Ko končamo z rezjo haskap jagode, nadaljujemo s preostalimi jagodičastimi sadnimi rastlinami. Če je naše malinjake lansko leto napadla glivična bolezen sušica, je smiselno, da rozge porežemo do tal ne glede na to, ali imamo enkrat ali dvakrat rodno sorto. S tem bomo iz nasada odstranili vse s trosi polne poganjke in letošnje maline obirali na mladih, zdravih poganjkih. Če imamo zdrave rozge, odstranimo samo posušen zgornji del, saj bo spodnji, živi del dvakrat rodnih malin obrodil že konec pomladi. Podobno režemo tudi robide. Odstranimo suhe poganjke in prikrajšamo rozge s posušenim zgornjim delom rastlin. Malce več pozornosti in razmišljanja zahtevajo grmi ameriških borovnic. Tukaj sledimo načelu, da vsako leto iz grma odstranimo približno 20 % starejšega rodnega lesa. Pazimo, da veje odrežemo tik pri tleh in ne puščamo ‘štrcljev’. Iz njih dobo namreč čez leto pognale mlade vejice, ki pa niso prav močne in vitalne, saj izraščajo iz starega lesa. Poleg starih vej odstranimo tudi polegle veje, tiste, ki nas ovirajo pri oskrbi nasada, tanke vejice, ki gosto izraščajo v sredini grma in poškodovane. Pazimo, da med rezjo ne poškodujemo mladih poganjkov, ki jih želimo v prihodnjih letih obirati. Najboljši potencial imajo poganjki, ki izraščajo iz tal in so približno debeline svinčnika. Najbolj kakovosten rodni les in s tem potencial našega bogatega pridelka imajo 15 do 30 cm dolgi in 3 do 4 mm debeli močni enoletni poganjki, ki izraščajo iz dveletnih poganjkov na starejših rodnih vejah. Ko grm pogledamo od daleč, se mora lesketati v obilici vitalnih kratkih rdečih vejic, te se bodo kmalu odele v bele cvetove. Glede na bogat pridelek lanskega leta boste na mladih poganjkih, ki izraščajo iz starega lesa, opazili suhe vejice. To ni kakorkoli poškodovan les, ampak je to pecljevina. Tukaj ste še nekaj mesec nazaj obirali vaše borovnice in to so ostanki suhe pecljevine. Če vam čas dopušča, pecljevino odstranite, sicer pa to ni nujno potrebno.

Rdeči poganjki ameriških borovnic

Rez ribezov in kosmulj

Pri rezi ribezov in kosmulj se držimo načela, da naj bodo v grmu le do tri letne veje. Torej sestavlja grm tretjina enoletnih, tretjina dveletnih in tretjina triletnih vej. Na starejših vejah je namreč pridelek manjši, grm pa precej gost. Najbolj rodni so enoletni poganjki dolžine 30 do 60 cm, ki izraščajo iz dve- in triletnih rodnih vej. Vej, ki jih pustimo, ne prikrajšujemo ali kakorkoli odvajamo. S tem bomo namreč povzročili dodatno rano, ki predstavlja idealno mesto za naselitev raznih patogenov, na primer za odlaganje jajčec steklokrilke.

Črni ribez

Čiščenje grmičkov jagod

Med zadnjimi opravili se lotimo čiščenja grmičkov jagod. Zavedajmo se, da jih s tem, ko jih očistimo, izpostavimo večji nevarnosti pozebe. Ko jim bomo odstranili stare, rjave lanskoletne liste, bo rastlina hitro začela z zelo intenzivno rastjo. Opazujte jagodnjake potem, ko jih očistite, razlika v velikosti novih listov bo vidna že čez nekaj dni. Če to storimo že sredi zime, bomo teoretično imeli toliko prej prvi pridelek. Če se odločimo za zgodnje čiščenje jagod, imejmo pripravljeno prekrivko, s katero bomo zaščitili rastline v primeru nizkih temperatur. A prekrivko čez dan, ko pogreje sonce, odstranimo, da rastlinam ni prevroče. Če je ponoči napovedana nizka temperatura, jih zvečer ponovno pokrijemo. 

Čiščenje grmičkov jagod

Ko sem pred dvema dnevoma začela pisati ta prispevek, je zunaj sijalo sonce in bilo je 15 stopinj. Trenutno sneži in temperatura je padla pod ledišče. Veseli me, da je zima le prišla, da so temperature primerne letnemu času in da so razmere pomirile naravo. Naj bo mir tudi v nas, vse se bo zgodilo ob pravem času.

Besedilo in fotografije: Nika Cvelbar Weber