Osnova uspešne zgodnje pridelave je kakovostno seme ali kakovostne sadike. Izberemo sorte, ki so primerne za zgodnjo spomladansko pridelavo. Spoznamo jih po tem, da dajo pridelek kmalu po presajanju, to je v času od 35 do približno 65 dni, odvisno od vrste zelenjadnice. V tem času dobro izkoristimo njihovo lastnost, da so hitre in zgodnje, tudi dobro odporne proti nižjim temperaturam in dobro rastejo v času, ko je še kratek dan.

Gomolje zgodnjega krompirja nakalimo pozimi in tako dobimo čvrste, kompaktne, temnozelene kaliče dolžine 1 do 1,5 centimetra.

Takšne gomolje sadimo v tla s temperaturo 8 do 10 °C. Odsvetujem sajenje nakaljenega krompirja v prehladna tla, saj gomolji in kaliči propadejo. Namesto dobrega vznika bomo v vrstah opazili veliko praznih mest, kar pomeni tudi manj pridelka. Bodite potrpežljivi in počakajte, da se tla spomladi zares ogrejejo. Pomlad je namreč lahko precej muhasta kar se tiče ogrevanja, prav tako je razlika med temperaturo zraka in temperaturo zemlje, zato ne prehitevajmo pri sajenju krompirja in ostale zelenjave.

Spomladanska slana je posmodila liste na zgodnjem krompirju kljub prekrivanju s kopreno.

Za zgodnji čas pridelave so primerne vrste iz družine kapusnic (zelje, cvetača, brokoli, glavnati ohrovt …), solatnice (glavnata solata, bodisi mehko- ali krhkolistna), čebulnice (por, čebula, šalotka, spomladanski ali jari česen), špinača, od stročnic grah in bob ter nekoliko kasneje v marcu in zgodaj v aprilu tudi že korenje.

Zgodaj spomladi ne sejemo semena, ampak sadimo sadike s koreninsko grudo. Presajamo le dobro utrjene sadike, ki imajo dober in kompakten koreninski sistem, kar pomeni, da so korenine enakomerno prepredene v celotni koreninski grudici.

Zelo dober učinek v zgodnosti dosežemo s sajenjem sadik z večjim volumnom grudice.

V takšnih grudicah imajo sadike od vznika do presajanja optimalne pogoje za razvoj še večjega števila korenin in koreninic, ki bodo po presaditvi ob stiku z okoliškimi tlemi hitro in dobro nadaljevale s svojo rastjo in razvojem. Vse to bo dalo zgodnje pridelke zelenjave.

Zgodaj posejan korenček

Tla naj se dobro ogrejejo

V prehladnih rastline ne bodo rasle. Temperaturo lahko merimo sami s talnimi termometri ali pa spremljamo meritve, ki jih najdemo na spletni strani Agencije RS za okolje za nekaj lokacij po Sloveniji, http://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/recent/tsoil/.

Temperaturo tal izmerimo s posebnimi sondnimi termometri. Termometer zapičimo na ustrezno globino in po nekaj minutah odčitamo izmerjeno temperaturo tal.

Na prvi pogled ne zveni najbolj logično, če povem, da se tla ogrevajo počasneje kot zrak. A ko malo premislimo, ugotovimo, da to dejstvo v praksi pogosto zanemarimo in mu ne namenjamo dovolj pozornosti, smo nestrpni in želimo pogosto prehitevati. Dejstvo je, da večina zelenjadnic raste in se uspešno razvija šele, ko so tla toplejša od 5, še pogosteje od 8 do 10 °C. Če to upoštevate, se vam bo obrestovalo. Bolje je počakati in sejati ali saditi v nekoliko toplejša tla, kar se bo poznalo tako pri količini kot pri kakovosti pridelka. Vse rastline, tudi zelenjadnice v primerno ogretih tleh hitreje in enakomerneje vznikajo ter nadaljujejo s svojo rastjo, saj pospešeno razvijajo koreninski sistem in posledično tudi svoj nadzemni, vegetativno oziroma zeleni del rastline.

Bogat pridelek zimske solate pod kopreno v rastlinjaku zgodaj spomladi.

Agrotehnični ukrepi

Pri ogrevanju tal spomladi si lahko pomagamo z nekaterimi agrotehničnimi ukrepi. S prekrivanjem tal s prozorno plastično folijo dosežemo, da sončni žarki prodrejo skozi folijo in ogrejejo ujet zrak med tlemi in folijo. Tako se tla hitreje ogrejejo. Zaradi toplote in svetlobe začnejo rasti tudi pleveli, ki pa jih potem mehansko uničimo s plitvim okopavanjem. Vsaj dva do tri tedne po opisanem prekrivanju tla prekrijemo s temno, za svetlobo neprepustno plastično folijo.

Prekrivanje tal s slamo ali drugimi naravnimi materiali zgodaj spomladi ni tako učinkovito kot prekrivanje s prozorno in temno folijo.

Če so tla prekrita s slamo, rastline počasneje in manj kakovostno razvijejo koreninski sistem, zato so takšne naravne zastirke primerne za prekrivanje pozneje, ko so tla že bolj ogreta.

Se nadaljuje.

Igor Škerbot