Danes je pogosto zapostavljena rastlina zaradi njegove naravne razširjenosti. V zadnjih letih bezeg vse bolj uporabljamo kot prehransko dopolnilo in sredstvo za lajšanje težav pri gripi in prehladu.

Črni bezeg je rastlina, ki jo človek pozna že tisoče let. V antičnem Egiptu so našli recepte za zdravila, kjer naj bi uporabljali njegove plodove. Pisni viri dokazujejo, da je z bezgovim cvetjem in jagodami zdravil znameniti starogrški zdravnik Hipokrat (okrog 460-377 pr. n. š.) in bezeg poimenoval kar “domača lekarna”.

Značilnosti črnega bezga

Je eden izmed najbolj razširjenih grmov v osrednji Evropi, najdemo ga pa tudi povsod drugod po Evropi, zahodni Sibiriji, severni Indiji, Kavkazu, Mali Aziji in severni Afriki. Za komercialne namene ga pridelujejo na Danskem, v Nemčiji, Italiji in Avstriji.

Je listopadni grm, ki zraste do 7 m. Lahko ga gojimo tudi kot drevo, kjer doseže višino tudi do 12 m. Sadimo ga na sončne in polsenčne lege. Vetrovnih leg ne prenaša, saj sunki vetra lomijo poganjke in zavirajo rast. Na nadmorski višini nad 600 m plodovi marsikatero leto ne dozorijo. Dobro uspeva na srednje težkih, rodovitnih tleh. Koreninski splet se razrašča plitvo pod površjem, zato moramo biti pozorni pri rahljanju tal.

Bezeg cveti konec maja in junija, zato ni nevarnosti, da bi cvetovi pozebli.

Posamezni cvetovi so združeni v socvetja dežnikaste oblike, ki so velika približno 20 cm. Imajo svež, močan sadno sladki vonj. Iz bezgovih cvetov se poleti razvijejo od 6 do 8 mm veliki jagodasti plodovi temno modre ali črne barve, ki vsebujejo vsak po 3 do 5 semen. Bezgove jagode dozorijo avgusta ali septembra.

Črni bezeg se razmeroma lahko razmnožuje. Kaljivost semena je zelo dobra in ssetvijo lahko hitro pridemo do velikega števila sadik, ki pa ne bodo obdržale lastnosti materne rastline. Zato sorte črnega bezga razmnožujemo vegetativno s potaknjenci (zelenimi ali olesenelimi) ali grebeničenjem. Nekatere sorte se razmnožujejo tudi s cepljenjem.

Uporaba črnega bezga

Uporablja se v zdravilstvu in prehrani. Uporabne so korenine, lubje, listi, cvetovi in jagode. Bezgove jagode vsebujejo veliko vode, beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov, balastnih snovi, flavonolne in antocianske glikozide, čreslovine, barvila, grenčine, vosek, sladkorje, cianogene glikozide, malo eteričnega olja, veliko vitaminov (A, B1, B2, C, E in J) ter različne sadne kisline (jabolčna kislina, baldrijanova kislina) in rudnine. V zrelih plodovih je približno 8 % sladkorja in vsebujejo petkrat več črnordečih antocianskih barvil kot robidnice. Med mineralnimi snovmi je zelo veliko železa (14 mg/l).

Uporaba v zdravilstvu

Zdravilne učinke je mogoče najti v bezgovih cvetovih in jagodah, prav tako pa tudi v listih in lubju. Izvirajo iz visoke vsebnosti polifenolov, ki v organizmu izkazujejo protivirozno, antibakterijsko in antioksidativno delovanje. Pripravki iz črnega bezga so na seznamu sredstev za zdravljenje gripe in prehlada ter gornjih dihalnih poti z dokazanimi učinki.

Bezgovi cvetovi vsebujejo flavonoide in rutin, ki v kombinaciji z vitaminom C izboljšujeta delovanje imunskega sistema.

Iz osušenih bezgovih cvetov kuhamo bezgov čaj, ki krepi imunski sistem, zdravi bolezni dihalnega sistema, kot so prehladna obolenja, vročina, kašelj, laringitis, pomaga pri glavobolu, prebavnih motnjah in drugo.Njegove razstrupljevalne lastnosti pripomorejo k izgubljanju telesne teže. Uporablja se tudi kot ustna vodica in za izpiranje grla. Cvetovi prav tako vsebujejo tanin, ki zaustavlja krvavenje in lajša težave pri diareji.

Slovenci imamo svoje ljudsko zdravilo iz zgoščenega soka jagod črnega bezga po imenu terjak.

Zgoščen sok jagod črnega bezga poleg inhibicije virusov izkazuje tudi antibakterijsko delovanje. Ugotovili so, da ta inhibira rast bakterij, ki povzročajo pljučnico in vnetja gornjih dihalnih poti. Uporabljamo ga za lajšanje virusnih obolenj, hkrati pa prepeči poslabšanje stanja. Posušene jagode lajšajo težave pri diareji, medtem ko sveže jagode delujejo odvajalno.

Listi črnega bezga imajo v primerjavi s svežimi jagodami močnejši odvajalni učinek. So rahlo strupeni, zato moramo biti pri uporabi previdni. Bezgove liste lahko uporabljamo kot obkladke za glavobole, razjede, opekline in vnetja.

Tudi lubje ima nekatere ugodne učinke na zdravje. Lahko ga uporabljamo v obliki čaja proti slabosti, črevesnim krčem, kroničnemu neprijetnemu občutku v želodcu in zaprtju.

Uporaba v kulinariki

Črni bezeg pogosto uporabljamo tudi v kulinariki. Uporablja se kot živilo, pijača, barvilo. Bezgove cvetove lahko uporabimo sveže ali jih posušimo za kasnejšo uporabo. Iz bezgovih cvetov in jagod si lahko skuhamo okusen bezgov čaj. Cvetove uporabljamo tudi za peko palačink, muffinov, vafljev. Iz jagod pogosto pridobivamo bezgov sirup, bezgovo limonado in marmelado. Za specialiteto iz bezga velja bezgova penina. Iz jagod pa pripravljamo tudi bezgovo vino ali bezgovo žganje.

Iz bezgovih jagod lahko pripravimo barvila temnejših odtenkov. Uporabljamo jih kot naravna barvila v hrani in pijači, primerna pa so tudi pri neposrednem označevanju živil, kot je denimo žigosanje mesa in sira.

Opozoriti je potrebno, da listi, korenine, nezreli plodovi in skorja vsebujejo cianogeni glikozid sambunigrin, ki lahko povzroča zastrupitev, ki se kaže kot slabost z bruhanjem. Uničimo ga za segrevanjem, sušenjem ali z encimsko obdelavo.

Nina Fanedl