Ko se zima začne poslavljati in zadiši po pomladi, vrtnarji že začenjamo z delom na zelenjavnem vrtu. Najprej počistimo grede, pripravimo orodje in druge pripomočke, radi bi tudi čim prej sejali in sadili. To pa zahteva dobro načrtovanje, morda tudi vzgojo domačih sadik.

Spomladanska pridelava zelenjave je izziv, saj moramo vedeti, katere vrste lahko sadimo v še neogreto zemljo na prostem. S toplotno občutljivejšimi vrstami ne smemo prehitevati narave, saj bomo s tem naredili več slabega kot dobrega, vseeno pa je nekaj vrst, ki dobro prenesejo hladnejše razmere v zemlji in zraku.

Dogajanje pod prekrivkami

V tem času si pri pridelavi zelenjave pomagamo z vlakninastimi prekrivkami različnih vrst, priporočljivi so nizki tuneli in seveda pridelava v visokih tunelih ter rastlinjakih. Tako ustvarjamo ugodnejšo mikroklimo za vznik, rast in razvoj mladih rastlin. Pri prekrivanju rastlin moramo biti pozorni na ujet zrak med rastlino in folijo, ki je toplotni izolator. Rastline se prekrivk (tako kopren kot plastičnih folij) ne dotikajo, zato ob močnejših ohladitvah na mestu stika ne pride do pomrzovanja in kasnejšega propadanja rastlinskega tkiva. Koprene so za vlago in zrak omejeno prepustne, zato je spodaj za 2 do 3 °C toplejši zrak in več vlage, kar opazimo po rosnih kapljicah (kondenzu) na notranji strani vlakninastih prekrivk. Še več kondenza najdemo pod prosojnimi, a za vlago neprepustnimi plastičnimi folijami. Pozorno moramo spremljati razmere pod prekrivko. Bolje je, če pri prekrivanju uporabite oporo, da se rastline ne dotikajo prkrivk. Prekrivke v hudem mrazu ali ponoči uporabljamo tudi v visokih tunelih in rastlinjakih. Vsak dan moramo zračiti rastline. Tako znižamo visoko zračno vlago pod prekrivko in rastlinam dovedemo svež zrak.

Iz kakovostnega semena dobimo najboljše sadike

Pogoj za kakovostno sadiko je kakovostno seme. O pridelavi in shranjevanju semena smo že pisali. Za prve, na Primorskem že februarske, drugod marčevske zasaditve na prosto svetujemo sajenje sadik. Danes že skoraj vsa pridelava temelji na kakovostnih sadikah z dobro koreninsko grudo. Z veliko skrbnostjo pa moramo vzgojiti tudi sadike. Te zahtevajo svetel in topel prostor. Za zgodnjo pridelavo moramo izbirati med takimi sortami ali hibridi, ki so primerni za zgodnjepomladansko pridelavo. Po navadi so to zelenjadnice iz skupine solatnic, kapusnic, čebulnic, tudi stročnic. Zanje je značilno, da dajo pridelek v kratkem času, v manj kot dveh mesecih. Ker smo sadili zgodaj, lahko po spravilu pridelka posadimo nove rastline in tako kar najbolje izkoristimo prostor. Za zgodnje sajenje izbiramo sadike s čim večjim volumnom čim bolj kompaktnih korenin.  Tako bodo rastline hitro nadaljevale z rastjo. Poleg podzemnega dela je pomemben tudi nadzemni, vegetativni del, ki mora biti čvrst in kompakten. To pri solatnicah in kapusnicah pomeni štiri do šest dobro razvitih pravih listov. Podobno velja za sadike čebule ali pora. Mnogi so se že preskusili tudi v vzgoji sadik graha in boba.

Zelenjadnice za zgodnjo pomlad

Za zgodnje termine pridelave so primerne vrste iz družine kapusnic (zelje, kolerabica, redkvice, cvetača, brokoli, glavnati ohrovt …), solatnice (mehko- in krhkolistna glavnata solata), čebulnice (por, čebula, denimo srebrnjak, šalotka, tudi še spomladanski ali jari česen), špinača, od stročnic grah in bob ter nekoliko kasneje v marcu zgodnje sorte krompirja, malo bolj pozno v marcu in v zgodnjem aprilu tudi že korenje, peteršilj in blitva.

Toplotno nezahtevni stročnici

To sta grah in bob, ki ju lahko sejemo že pozno jeseni, če je zima blaga in zemlja ni zmrznjena, pa tudi pozimi. Obe dobro prenašata zelo nizke temperature. Brez večjih težav ju zato sejemo zgodaj spomladi, saj začenjata ob primerni talni vlagi kaliti že pri 3 do 4 °C. Po vzniku ju temperature pod lediščem ne zmotijo, saj brez težave preneseta mraz do –7 °C, po nekaterih podatkih tudi do –15 °C.  Pri setvi je bolj kot temperatura zraka pomembna  ustrezna temperatura tal, ki naj ne bo nižja od 9 °C. Z zgodnjo setvijo teh dveh vrst stročnic dosežemo, da se rastlina po vzniku hitro in dobro razvije. Če se v času razvoja rastlin ohladi pod 3 °C, se rast in razvoj zaustavita, čim pa se ponovno ogreje nad 5 do 10 °C, rastlinice nadaljujejo z rastjo. Z zgodnjimi setvami dosežemo zgodnje spravilo svežih strokov in zrnja obeh stročnic, lahko že kmalu v mesecu maju.

Spomladi mehkolistna in berivka

Zgodaj spomladi iz skupine solatnic sejemo predvsem solate. Lahko pridelujemo solato za rezanje listov, denimo berivko ali večbarvne mešanice različnih sort solate, ali gojimo glavnate oziroma rozetaste tipe solat. Za gojenje za rezanje ne potrebujemo toliko prostora; priporočamo mini tople grede iz trde plastike ali nizek tunel iz lokov in debelejše koprene. Takšno mesto za toplo grede lahko najdemo tako na prostem ali še bolje v delu rastlinjaka. Lahko sejemo povprek ali v širše vrste. Namen je čim prej vzgojiti veliko listov, ki jih režemo v mladem stadiju za pripravo okusnih svežih in prvih solat spomladi.

Če bomo posadili sadike, izbiramo med takšnimi, ki so primerne za gojenje zgodaj spomladi. V tem času navadno gojimo mehkolistne sorte ter takšne iz doma vzgojenega semena. Poznam namreč pridelovalce, ki gojijo lastno sorto in ji rečejo kar »štirje letni časi«, kar nakazuje njeno prilagojenost za pridelavo v vseh letnih časih. Pri vrtnarjih oziroma prodajalcih sadik pa v tem času tako ni drugih kot takšne, ki so primerne za sajenje zgodaj spomladi. Pomembno je, da sadike posadite na dovolj veliko razdaljo, jih pokrijete s kopreno in rastlinice bodo kljub občasnim ohladitvam v vedno daljših dneh kazale napredek.

Čebulnice čim prej v zemljo

Ko govorimo o zgodnjih čebulnicah, mislimo na jari oziroma spomladanski česen, sledita por ter čebula iz čebulčka ali iz semena. Lahko sejemo tudi že stoletno čebulo in sadimo tudi šalotko. Na splošno je pomlad idealen čas za zasnovo posevkov večine čebulnic, a pri tem je odločilen izbor sort, saj imamo med vsemi čebulnicami tudi takšne sorte, ki so primerne za sajenje pozno spomladi, poleti ali celo jeseni za naslednjo sezono. Če česna niste posadili jeseni, ga posadite čim prej v tem času. Ljubiteljskim vrtnarjem sicer zelo priporočamo sajenje  česna v jesenskem času, saj nam spomladi lahko vremenske razmere ali kaj drugega preprečijo pravočasno sajenje. Pri česnu je namreč pomembno, da ujamemo še čim več kratkih, poznozimskih in zgodnjepomladanskih dni, ker v tem času iz spečih brstov na čebulnem krožcu (to je na stroku tik nad koreninami) oblikuje in požene več nastavkov za nove stroke in tako bo glavica česna večja. Prepozno sajen spomladanski česen je droben in ima majhne stroke. Ko je daljši dan, se lepo razvija nadzemni zeleni del na račun podzemnega, tega pa si ne želimo. Od preostalih čebulnic sadimo še sadike pora, čebulčke bele čebule (srebrnjak), preostale sorte čebule, a z njimi ni potrebno tako hiteti kot s spomladanskim česnom.

Tudi čebulo že sadimo v obliki sadik, ki jih vrtnarji v ogrevanih rastlinjakih sejejo že pozimi, saj zelo počasi rastejo in so primerne za presaditev od aprila dalje. Za celotno skupino čebulnic velja, da jih dobro prekrivati s kopreno tudi zaradi škodljivcev, to so porova zavrtalka, čebulna in česnova muha. Kopreno pozneje zamenjamo s protiinsektno mrežo.

Prva redkvica

V tej veliki skupino različnih vrst zelenjave izberemo najprej redkvico, ko jo lahko sejemo neposredno v gredo, in sicer ob rob gred, zasajenih z drugo zelenjavo, denimo s solato. Pri drugih zgodnjih kapusnicah sadimo sadike. Za vse zgodnje kapusnice je značilen dober, hiter in kakovosten mladostni razvoj. Tako lahko že maja ali v začetku junija pridelamo manjše (1 do 1,5 kg), manj kompaktne, a prve glavice belega zelja, ohrovta ali porežemo prve domače cvetačne rože in brokoli. Idealen zgodnji nasad predstavljata solata skupaj s kolerabico v medvrstnem prostoru. Zgodnje sorte nadzemne kolerabice ne potrebujejo toliko prostora kot pozne, kar je kot nalašč za polnjenje prostih mest v posevku solate. 

Za rast brez stresa

Naj opomnim, da je v zgodnji pomladi pogosto nihanje med toplimi in hladnimi obdobji. To zgodaj sajenim rastlinam povzroča stres, kar moti njihov razvoj in dobro rast. Da bodo rastline (sadike z grudo) pripravljene tudi na to, jih ne pozabite pred presajanjem zaliti s sredstvom proti stresu iz morskih alg, mineralov ali aminokislin. To so naravna sredstva, ki jih lahko uporabljamo tudi v ekološki pridelavi.

Besedilo in fotografija: Igor Škerbot