Zadnja leta se vreme precej spreminja, zato se moramo pri pridelavi zelenjave temu prilagoditi. Spreminjamo pridelovalne pristope in skrbimo za dodatne ukrepe varovanja rastlin pred vremenskimi pojavi. Spomladi in poleti prihaja do velikih temperaturnih nihanj, vode je preveč ali premalo, pogosti so močni, celo viharni sunki vetra, prekomerna pripeka, toča in še kaj. Ti pojavi nam ne bodo smeli postavljati prevelikih preprek, da ne bi mogli pridelati kakovostne zelenjave.

Neznačilni letni časi

Pomlad in poletje predstavljata za večino zelenjadnic začetek vegetacijske dobe, ko rastline začenjajo novo obdobje rasti in razvoja. Pridelovalci rastline sejemo in presajamo sadike. Pri tem računamo tudi na pomoč in sodelovanje narave, ki s podaljševanjem dneva in postopnim ogrevanjem nakazuje, da v deželo prihajata pomlad in za njo poletje, ko nastopi čas za še eno vrtnarsko sezono. A nekaj zadnjih pomladi spoznavamo, da nas klimatske spremembe ravno v tem času redno in pogosto zelo ovirajo. Če pomlad pride prekmalu, sejemo in sadimo prej, potem pa nas aprila preobrat nazaj k zimi opozori, da ne smemo pretiravati s sajenjem toplotno občutljivih rastlin na stalno mesto. Mlade rastline so v fazi kalitve in poganjanja kličnega lista zelo občutljive in ranljive.

Na kaj moramo biti pozorni

Mlade rastline zavarujemo pred negativnimi vplivi vremena tako, da jih gojimo v rastlinjakih (neogrevanih, ogrevanih), jih prekrivamo z vlakninastimi prekrivkami (koprenami), uporabimo visoko kakovostna semena in sadike z bogato koreninsko grudo ter podobno.

Bistveno je, da sledimo naravi in ne prehitevamo s sajenjem in setvijo že ob prvih znakih pomladi, ker se nam to lahko maščuje.

Zgodnjo pomlad raje izkoristimo za temeljito in kakovostno pripravo tal pred setvijo in sajenjem. Tako ohranjamo nujno in potrebno talno vlago na rezervi, tla se počasi in dobro sesedejo in strnejo, v tla zadelamo kakovostna hranila iz organskih in tudi mineralnih virov. V zgodaj predsetveno pripravljenih tleh zraste tudi kakšen zgodnji plevel, ki ga kasneje lahko tik pred setvijo ali sajenjem še mehansko odstranimo.

Če bomo zelenjavo, denimo plodovke, sadili na temno plastično folijo, jo zgodaj spomladi natančno in pravočasno položimo ter tako pripravimo za  sajenje. Pred sajenjem le še naluknjamo in vse bo nared za sajenje.

Pozneje, ko so tla in zrak dovolj ogreti, bodo naše rastline dobile pospešek za hitro in kakovostno rast ter razvoj.

Seme, sadike, pridelek

Za skrbno pridelavo mladih rastlin iz dragocenih kakovostnih semen izberemo primeren gojitveni prostor, kjer najprej vzgojimo sadike s čim večjo koreninsko grudo.

Sadike priporočamo tudi za poletne posevke, ne le za prva sajenja spomladi. Presajamo samo sadike z bogatim prepletom korenin v koreninski grudi, a ne v prehladna, presuha ali premokra tla, ampak v pravočasno in dobro pripravljena ter čim bolj ogreta in primerno navlažena vrtna tla.

Morebitne vremenske težave bodo za takšne rastline manjša ovira v razvoju in rasti. Tudi konec maja in v prvi polovici junija lahko nihajoče temperature zraka gojenim rastlinam povzročijo motnje v oblikovanju nadzemnega, zelenega vegetativnega dela, kot tudi generativnega dela (cvetov, plodov, gomoljev, korenov). To se zelo lepo vidi v tem času, ko se kar ne ogreje. Malo zdravih in čvrstih stebel, listov ali poganjkov pomeni tudi manj cvetov in manjšo možnost za oblikovanje plodov. Želja vrtnarja je pridelati čim več vrstno in sortno značilnega pridelka.

Stres, ki ga povzročijo nihanja temperature zraka ali tal, obilne ali pomanjkljive padavine (suša, poplava, toča) in podobno, je ovira pri gojenju rastlin in eden od vzrokov za manjši pridelek zelenjave.

Premagajmo stresne razmere

V neugodnih razmerah, ki smo jih omenili, rastlinam pomagamo s primernimi pripravki za ublažitev stresa. To so biostimulatorji iz morskih alg ali drugih rastlinskih izvlečkov, kot je denimo gabezov pripravek. Priporočamo tudi tako imenovana aminokislinska sredstva, ki so uporabna v vseh primerih rastlinskega stresa ali šoka, tako zaradi vročinskega ali sušnega stresa, nizkih ali ekstremno visokih temperatur, po toči in poplavi.

Aminokislinska sredstva za ublažitev stresa rastlin po prvem nanosu ponovno uporabimo po približno tednu dni, potem pa to storimo vsaj še dvakrat do trikrat, odvisno od obsega posledic stresnega dogodka.

S temi sredstvi vzpodbujamo nadaljnjo rast, po potrebi obnovo zelenega dela rastlin, dodajamo hrano in energijo. Rastline laže pozdravijo in zacelijo nastale poškodbe, rane in druge posledice šoka, ki jih povzročajo vremenski pojavi.

Biostimulativne in aminokislinske pripravke navadno dodajamo foliarno, prek listov.

Uporabljamo jih v skladu z navodili za uporabo ter v delu dneva, ko s škropljenjem in nanosom pripravljene raztopine ne bi povzročali še dodatnih stresnih razmer za gojene zelenjadnice. S takšnimi pripravki rastline v stresu okrepimo in jim pomagamo, da lažje preživijo ter s čim manj posledicami nadaljujejo z rastjo in tvorbo pridelkov.

Igor Škerbot