Voda je na poplavljenih površinah prekrila posevke zelenjave z muljem, peskom in drugim neželenim materialom. Na takih posevkih je najprej potrebno poskrbeti za vzpostavitev in vrnitev splošnih pridelovalnih pogojev, kot so bili pred poplavo. Nato se lotimo rastlin, ki so ostale na površinah.

Onesnažena poplavna voda
Če so bile zelenjadnice poplavljene, jih je zaradi higienske varnosti najbolje zavreči. Pustimo jih le, če smo povsem prepričani, da voda ni vsebovala škodljivih snovi (fekalije, naftni derivati, pesticidi idr.) in bodo zelenjadnice dosegle svojo tehnološko zrelost šele po daljšem obdobju (po nekaj tednih ali mesecih). Takšnih posevkov zelenjadnic ni potrebno mulčiti ali podoravati v tla, ampak jih optimalno oskrbujemo do njihove tehnološke zrelosti. To so denimo jesenki posevki korenovk (črna redkev, koleraba, repa, korenje) in čebulnic (por). Odstraniti moramo tiste zelenjadnice, kjer uživamo liste, glave ali druge nadzemne zelene (vegetativne) dele, na primer brste ali rože, če jih je poplavilo. To so solatnice, kapusnice (zelje, glavnati in listni ohrovt, cvetača, brokoli). Te rastline niso varne za uživanje ne za ljudi ne za živali.

Ko poplavljeno zeljno glavo prerežemo, vidimo, da je zelo onesnažena. Takšna ni varna za prehrano.
Okopavanje tal
Zemlja postane po neurju ali poplavi zaskorjena in zbita. Rastline, ki ostanejo, okopljemo in jih tako preskrbimo z zrakom. To naredimo, čim se tla toliko odcedijo, da so primerna za mehansko obdelavo. Torej kakšen dan ali dva počakamo, da s teptanjem ne naredimo še večje škode zemlji. Z okopavanjem na mehanski način odvajamo odvečno talno vlago, preprečujemo pa tudi poznejšo izgubo talnih vodnih rezerv, prek katerih pridejo do korenin v talni vodi raztopljena hranila. Mehanska plitva obdelava tal je pomembna tudi za hitro aktiviranje talnih mikroorganizmov, saj so le aktivna in živa tla najboljše izhodišče za hitro in dobro nadaljnjo rast rastlin najprej v koreninskem delu, nato še v vegetativnem, kar kmalu opazimo kot nadaljnjo rast posevkov.

Solatnice in špinačnice
Poplavljene solatnice in špinačnice, ki so že dozorele, imajo uničene liste ali je v listni rozeti fino blato z neprijetnim vonjem po fekalijah, olju in podobno, brez pomisleka zavržemo. Površine s to zelenjavo se morajo osušiti, potem pa rastlinske ostanke zadelamo v tla. V času letošnjih poplav so bili radič, endivija in jesenske sorte solat komaj posajene. Do spravila je torej še mesec dni, zato jih lahko pustimo, da jih opere dež. Poškropimo jih s stimulatorji rasti (Protifert LMW ali Protifert K, Drin, Goemar, Delfan plus, Amalgerol Essence ipd.), ki vsebujejo aminokisline, minerale in druge stimulativne snovi in bodo solatnicam in špinačnicam pomagale pri rasti. Če pa so se listne rozete solatnic in špinačnic v začetnih fazah formiranja in zapiranja glav še napolnjene z nečistočami, je pred pobiranjem pridelka potrebno ponovno oceniti primernost takšnega pridelka in ga raje zavreči, če ne ustreza higienskim pogojem za varno hrano.

Poplavne vode s seboj odnašajo in prinašajo mnoge snovi, žal tudi nevarne za zdravje ljudi in živali, zato poplavljena zelenjava najpogosteje ni užitna.
Kapusnice
Žal pri kapusnicah, kot so zelje, glavnati ohrovt, cvetača, brokoli, ne pomaga niti natančno čiščenje poplavljenih in onesnaženih zeljnih glav, saj se fino blato, mulj in pesek zarinejo zelo globoko med liste in v notranjost glav. Ker zbite zeljne glave po spravilu s polj in vrta režemo in ribamo, globinsko pranje ni mogoče, na pridelek ne gre računati. Pogosto ima notranjost zeljne glave še več tednov po spravilu netipičen, moteč in tuj vonj, velikokrat se dogodi, da so takšne poplavljene zeljne glave močno izpostavljene gnitju in propadanju zaradi bolezni.
Poplavljene zeljne glave niso več primerne za kisanje. Napačno je torej razmišljanje, da bi poplavljeno zelje namesto svežo uporabo raje skisali. Zelo velika verjetnost je, da se bodo pojavile težave pri mlečno-kislinskem vrenju – kisanju, kislo zelje, če se bo sploh skisalo, pa bo imelo neprijeten vonj in okus. Zeljne glave zmeljemo ali zdrobimo (zmulčimo) že na polju ter čim prej zadelamo v tla, da jih mikroorganizmi čim prej predelajo v talno organsko snov ali humus.
Če škoda na polju z zeljem ni bila usodna za cel pridelek, glave poberemo, ko bodo to dopuščala tla in bodo dosegle primerno zrelost. Pred tem jih lahko po potrebi še preventivno poškropimo z ustreznimi pripravki pred boleznimi in škodljivci. Po spravilu jih dobro osušimo, da preprečimo gnitje. Pred uporabo jih dobro očistimo in odstranimo zunanje vehe oziroma zeljne liste, na katerih so še morebitni ostanki zemlje, blata in drugih vidnih nečistoč. Če so listne rozete še v fazi formiranja in zapiranja glav napolnjene z muljem, ocenimo primernost za uporabi. Če je od ujme do spravila kapusnic še vsaj mesec dni, jih pustimo na njivi in škropimo s stimulatorji rasti.

Korenovke
Pri korenovkah počakamo, da se njive najprej osušijo in morebitne že zrele rastline in korene čim prej populimo. Pred skladiščenjem jih dobro osušimo in preberemo, odstranimo poškodovane in tiste, ki kažejo znake bolezni, saj se takšni koreni zelo slabo skladiščijo. Raje skladiščimo manjše količine, a le zdrave pridelke korenovk. Mlajše in še nezrele korenovke pustimo rasti naprej, okrepimo jih z aminokislinami, minerali in drugimi stimulativnimi snovmi.

Krompir
Če je poplava uničila cimo krompirja, jo porezati in počakamo s spravilom vsaj 7 do 10 dni. Krompir izkopljemo v čim bolj suhem vremenu. Po odstranitvi krompirjevke se kožica gomoljev učvrsti, zato se bolje in dalj časa skladiščijo.

Plodovke
Pri plodovkah izločimo vse plodove, ki so prišli v stik s poplavno vodo. Ko se površina primerno osuši, poplavljene plodove poberemo in uničimo. Glede na stopnjo poškodb rastlin po poletni poplavi in glede na preostanek rastne dobe do poznega poletja in jeseni se odločimo, ali bomo v posevku plodovk opravili ustrezno varstvo pred bolezenskimi povzročitelji ali pa bomo posevek raje odstranili. Če je posevke paprik ali bučk voda popolnoma zalila, jih brez pomisleka takoj, ko voda odteče, odstranimo. Pri plodovkah zaradi že tako preozkega kolobarja ne priporočamo zaoravanja rastlinskih ostankov v vrtna tla, ampak jih odvržemo na kompostni kup. Pri paradižniku potrgamo spodnje poplavljene plodove in liste. Preostanek rastline poškropimo s stimulatorji rasti.

Fižol
Zrele stroke stročnic čim prej poberemo in posušimo. Nedozorele stroke nizkega fižola čim prej oluščimo in zrnje porabimo sveže ali ga ob primerni dozorelosti posušimo. Namočeno zrnje bo že v strokih na rastlinah začelo kaliti in hitro se bo lahko širila tudi fižolova pegavost. Posušen fižol lahko shranimo v zamrzovalnikih in s tem preprečimo kaljenje ter razvoj plesni in škodljivcev. Najpogosteje je povsem poplavljen nizki fižol. Pri uporabi zrnja bodite previdni, uporabo stročja pa odsvetujem. Pri visokem fižolu so uporabni stroki višje na rastlini. Ker fižol pred uporabo kuhamo, ga na nek način razkužimo in je tako varen za prehrano.

Poplavljen krompir: najprej odstranimo krompirjevo cimo, po dobrem tednu dni pa izkopljemo gomolje.
Čebulnice
Od čebulnic je poplava verjetno zajela le še čebulo in por. Česen smo v glavnem že uspešno pospravili. Če čebule do poplave še niste pospravili, to naredite takoj po krajšem obdobju suhega vremena. Pridelek izkopljemo in dobro osušimo. Ker je večja možnost skladiščnih bolezni, skladiščen pridelek ves čas redno pregledujemo in prebiramo. Čebulnic ne skladiščimo v vlažnih kleteh, ampak na suhem in prevetrenem skladišču, na podstrešju, kozolcu ipd. Če je bil pridelek čebule ali česna poplavljen v skladiščih, ga še enkrat dobro posušimo, preden ga nadalje skladiščimo. Poplavljen por lahko ostane na pridelovalni površini do spravila.
Če so vam poplave odnesle in uničile ves pridelek zelenjavnih vrtov, čim prej posadite nove sadike. Še vedno je čas za pridelavo solatnic, zgodnje in kratko rastočih kapusnic (npr. redkvica), čebulnic za mlado čebulo. Ne obupajte, če ni šlo poleti, naj bo pa jesen uspešnejša.

Besedilo in fotografije: Igor Škerbot