Največja vrednost zunanjih bivalnih površin je, da jih lahko uporabimo za stanovanjski prostor pod milim nebom. Pomembno pa je, da so oblikovani tako, da nudijo dovolj veliko stopnjo zavetnosti in zasebnosti.

Skrito pred radovednimi pogledi
Balkoni, loggia in terase, ki so brez zaščite pred soncem, zavetnosti, potrebne stopnje intimnosti in brez opreme, so brez svojega namena. Na njih se nihče ne zadržuje, zato ne prispevajo k večji kakovosti bivanja. Fasade s takimi balkoni in terasami ostajajo gluhe in nehumane. Če ste izpostavljeni pogledom sosedov in mimoidočih, boste težko sproščeno zajtrkovali v jutranji halji, klepetali s prijatelji ob kavi in pecivu, uživali ob kosilu na prostem in večerjali v dvoje ob soju sveč. S senčili in zasloni zunanje bivalne površine zaščitimo pred sončno pripeko, vetrom, hrupom in neželenimi pogledi.

Zunanji bivalni prostor delimo na senčni prostor s fiksno streho, polsenčni prostor in sončni prostor.

Polsenčni prostor ustvarimo z markizami, lamelnimi senčili, senčnimi jadri, sončnikom, pergolo, trstiko, žaluzijami, lesenim prepletom, s pomočjo drevesne krošnje in drugim. Pokrita zunanja bivalna površina postane s senčili neke vrste soba na prostem. Kot taka predstavlja idealen prehod med notranjim in zunanjim prostorom. Sončni prostor pa je namenjen sončenju in bivanju na prostem v hladnih jesenskih, zimskih in spomladanskih mesecih.

Zaščita pred sončnimi žarki

Pri odločanju za vrsto, položaj in velikost senčil moramo upoštevati, da senčilo, postavljeno pred okni, vzame veliko svetlobe notranjim prostorom. Tej težavi se izognemo tako, da pokrit zunanji bivalni prostor pomaknemo ob steno brez oken, kot je recimo garažna stena. Druga možnost pa je, da zunanjo bivalnico odmaknemo od hiše. Lep primer za to je vrtni paviljon. Po drugi strani pa je ustrezno velika fiksna streha nad južnimi okni, ki je lahko tudi balkon, idealna zaščita pred strmimi poletnimi sončnimi žarki, medtem ko poševne zimske spušča v notranjost. Pomagamo si lahko tudi s senčili, ki jih lahko reguliramo glede na potrebe po soncu, tu mislim na pomične lamele (brisoleje), markize, zložljive tekstilne markize na pergoli.

Markiza

V zadnjem desetletju so se podnebne razmere precej spremenile. Temperature so se dvignile in še posebno poletja postajajo vedno bolj vroča. Da bi se zaščitili pred vročim soncem in dežjem, se vse več ljudi odloča za nakup markize. Prednost markiz je, da jih lahko v zimskih mesecih in kadar si želimo sonca, odstranimo. Pri nakupu moramo biti pozorni na to, kako delujejo, kakšno je ogrodje, kakšna je napetost platna oziroma kako je z odtekanjem vode. Idealno je, da voda odteka samo pri strani in ne po celi dolžini. Markize lahko zapiramo ročno ali avtomatsko s pomočjo električnega pogona. Če se odločimo za avtomatsko delovanje, je pametno izbrati sistem, ki omogoča tudi ročno zapiranje, če slučajno zmanjka elektrike. Markizno platno, ki je impregnirano ali plastificirano, ne prepušča dežja. Teflonska prevleka platna pa preprečuje prodiranje umazanije. Markizno platno zagotavlja tudi UV zaščito. Ne pozabite na dejstvo, da barva tekstila vpliva na svetlobo pod senčnico, zato se izogibajte močnim barvam.

Markiza ob oknu na terasi predstavlja nadaljevanje stanovanja, zato mora biti tudi z njim barvno in slogovno usklajena. Usklajena mora biti tudi z vrtnim pohištvom, blazinami in drugo opremo.

Lamele

V zadnjem času so najbolj priljubljene lamelne pergole, ki na eni strani predstavljajo vodotesen nadstrešek, po drugi strani pa jih lahko z zasukom lamel spremenimo v senčilo, ki prepušča želeno količino sončnih žarkov, tudi do 80 % sončne svetlobe. Gibljive aluminijaste lamele so pritrjene na konstrukcijo, ki spominja na klasično pergolo. Obstajajo samostoječe in stenske izvedbe.

Lamele ne potrebujejo posebnega vzdrževanja, njihova življenjska doba pa je skoraj neomejena. Nekatere lamele imajo tudi samočistilno prevleko.

Sončnik

Sončniki sodijo tako kot markize med montažno zaščito, ki jo v zimskih mesecih lahko odstranimo. Izbira sončnikov na tržišču je zelo velika. Na voljo so v različnih oblikah, velikostih in iz različnih materialov. Izdelani so iz blaga ali rafije in lesene ali kovinske konstrukcije, zaščitene proti koroziji. Nekateri so taki, da ščitijo tudi pred dežjem. Sončniki so lahko samostojno stoječi s podstavkom, za manjše prostore pa so primernejši tisti, ki jih lahko pritrdimo na ograjo ali v sredino mizne plošče. Samostoječe običajno postavimo v preprosto stojalo napolnjeno z vodo, večje sončnike pa je zaradi stabilnosti potrebno pritrditi v masivne (npr. betonske), po možnosti v zemljo sidrane podstavke. Gibljivi zgornji del sončnika omogoča prilagajanje položaja sence.

Streha

Streha z leseno ali kovinsko konstrukcijo, ki je prekrita s strešniki, steklenimi polnili ali elementi iz umetne mase, ščiti zunanje bivalne prostore pred dežjem. Tak prostor lahko uporabljamo vse leto, poleg tega se izognemo pospravljanju sedežne garniture in druge opreme, s čimer si prihranimo čas in shrambni prostor.

Fiksna streha z neprosojno kritino nad globokim balkonom ali teraso pa vzame veliko svetlobe notranjim prostorom, ki mejijo nanjo. V takih primerih se zato raje odločimo za streho iz prosojnega materiala, ki jo v poletnih mesecih dopolnimo z markiznim blagom, rolojsko zaveso ali žaluzijami.

Pri tem velja omeniti “screen tkanine”, ki pri montaži v prostoru, oziroma pod stekleno streho zadržijo 65 % sončne vročine, pri montaži zunaj pa 86 % sončne vročine, pri tem pa zmanjšajo sončno svetlobo samo do 20 %. Senčila pod stekleno streho so še posebej priporočljiva nad zunanjimi bivalnimi površinami na južni strani hiše, saj steklena streha brez senčil učinkuje kot pokrov nad segretim zrakom. Moramo pa vedeti, da steklena streha zahteva vsakoletno čiščenje stekel, kar je precej zamudno in če je streha velika, tudi težavno.

Besedilo: Jasna Hrovatin