Čeprav morda na prvi pogled nekoliko kazi videz urejene trate, se v tej rastlini skriva kup dragocenih zdravilnih lastnosti.

Regrat spada v družino košaric (Asteraceae). Raste in bohoti se na travnikih in neobdelanih tleh pa tudi kot plevel v vrtovih, od nižin pa vse do gorskih predelov. Najbolj mu ustrezajo sončni do polsenčni pogoji.

Je trajnica s pokončnimi, votlimi stebli, visokimi med 40 in 50 cm, na vrhu katerih je en sam cvet (košek) rumene ali žvepleno rumene barve. Pozneje se cvetovi razvijejo v plodove, od katerih ima vsak svoj venec majhnih dlak, imenovanih kodeljica. Kodeljica pomaga, da se regratovi plodovi z vetrom širijo na velike razdalje. Grobo nazobčani (šobati), podolgovati do jajčasto podolgovati listi, so zgolj v pritlehni rozeti.

Regrat ima globoke, značilno vretenaste korenine, zaradi česar ga je kot plevel zelo težko iztrebiti iz vrta. Če regrat v zgornjem delu režemo, ostane v zemlji po navadi še vedno vsaj košček korenine, iz nje pa spet požene nova rastlina.

Regrat uspeva od februarja do oktobra, cveti v aprilu in maju. Cela rastlina je zdravilna, liste nabiramo pred cvetenjem, korenine spomladi ali jeseni, stebelca pa med cvetenjem.

Sirup iz regrata namesto meda

Regratove liste lahko uživamo v obliki spomladanske solate. So začimbno grenkega okusa. K regratovi solati se dobro poda kuhan krompir ali trdo kuhano jajce. Regrat lahko tudi na drobno narežemo in tako pripravljene regratove liste same ali pomešane s krešo, krebuljico in drugimi spomladanskimi zelmi uporabljamo kot osvežujoč namaz na kruhu. Tako pripravljen regrat ali mešanico se lahko uporabi tudi kot dodatek k drugim solatam ali za različne presne jedi.

Iz regrata lahko pripravimo tudi sirup, katerega struktura in okus sta podobna medu. Ta sirup je še posebej primeren za ledvične bolnike, ki kislino pravega medu težko prenašajo. Recept za sirup je naslednji: v enem litru hladne vode namočimo dve zvrhani prgišči regratovih cvetov in mešanico počasi zavremo. Ko voda zavre, lonec odstavimo in pustimo stati čez noč. Naslednji dan mešanico odcedimo in dobro stisnemo cvetove, da iz njih izteče ves sok. V sok zmešamo 1 kg sladkorja in polovico na rezine narezane limone. Lonec postavimo na štedilnik ter kuhamo na najmanjši temperaturi, da ohranimo vse vitamine. Nato maso ohladimo. Če je preredka, jo ponovno segrejemo in ohladimo. Tako dosežemo pravo gostoto sirupa. Sirup lahko jemo namazan na kruh, kot med.

Čaj pri žolčnih in ledvičnih kamnih

V medicini se uporabljajo predvsem regratove debele korenine, skupaj s posušenimi zelenimi deli zeli (Radix taraxaci cum herba). V regratu je precej grenčine, imenovane taraksacin, poleg tega pa še cela vrsta drugih snovi, kot npr. karotinoidi, inozit in encimske snovi.

Regrat vzpodbuja predvsem delovanje jeter in ledvic, saj pomaga pri večjem izločanju žolča in seča. Pri žolčnih in ledvičnih kamnih se tako priporoča čaj, ki preprečuje nastanek in večanje kamnov, pripravimo pa ga tako, da v pol litra vrele vode damo 2 do 3 čajne žličke regrata, premešamo in pustimo stati 10 do 15 minut. Pripravek pijemo zjutraj, na tešče. Pitje velikih količin te tekočine deluje kot nekakšen vodni sunek. Pri žolčnih težavah zadostujejo manjše količine tekočine zjutraj kot pri ledvičnih, opoldne pa skodelica čaja, ki ga  pripravimo iz 1 čajne žličke regrata.

Drug recept za regratov čaj, ki pomaga pri žolčnih in ledvičnih kamnih, je naslednji: 1 čajno žličko regratovih korenin namočimo čez noč v četrt litra hladne vode. Naslednji dan mešanico zavremo in precedimo. Takšno količino čaja spijemo pol ure pred in po zajtrku.

Zdravilni peclji

Pri kroničnem vnetju jeter (močna, zbadajoča bolečina, segajoča do desne lopatice) pomaga, če vsak dan pojemo 5 do 6 surovih regratovih pecljev. Regratovi peclji naj bi pomagali tudi pri uravnavanju sladkorja v krvi. Sladkornim bolnikom se zato priporoča, da vsak dan, dokler regrat cveti, pojedo do 10 pecljev. Pecelj skupaj s cvetom operemo, nato pa cvet odtrgamo, peclje pa počasi prežvečimo.

14-dnevna kura z regratovimi peclji naj bi pomagala tudi pogosto utrujenim, bolehnim ljudem.

Peclji pomagajo tudi pri drugih težavah, kot so srbenje kože, lišaji, izpuščaji, izboljšajo želodčne sokove in očistijo želodec nezaželenih ostankov.

Regrat vsebuje poleg mineralnih snovi še pomembne zdravilne in gradbene snovi za odpravljanje motenj v presnovi. Ker čisti kri, pomaga pri protinu in revmi, prav tako  pa splahnijo otekline na žlezah, če kuro s svežimi peclji izvajamo 3 do 4 tedne. Regrat se lahko uporablja tudi pri zdravljenju zlatenice in kroničnih obolenjih vranice.

Tako kot peclji pri čiščenju krvi pomagajo tudi korenine. Kri napravijo bolj tekočo in veljajo kot odlično sredstvo proti zgoščanju krvi.  Če jih uživamo sveže ali posušene v čaju, pospešijo tudi prebavo, znojenje, odvajanje vode in delujejo poživljajoče.

Za sončne pege

Pri pikicah na koži, ki se nekaterim ljudem pojavijo na obrazu, dekolteju, rokah in ramah, gre za motnjo v pigmentaciji. Pri večini ljudi koža po sončenju proizvaja kakovosten, temen melanin, pri zelo svetli, občutljivi koži pa se tvori manj kakovosten melanin, ki se zbira v majhnih svetlo rjavih pikah in daje le delno zaščito pred škodljivimi sončnimi žarki. Te pike imenujemo tudi sončne pege. Če želimo, da naše sončne pege zbledijo, si moramo obraz dvakrat dnevno umiti z regratovim prevretkom: 50g regratovih cvetov stresemo v lonec in prelijemo z 1 litrom mrzle vode. Zavremo in pokrito kuhamo 30 minut, nato mešanico odcedimo in prelijemo v temno steklenico.

Ta poparek so ženske že v preteklosti uporabljale kot lepotilno sredstvo za umivanje obraza in oči, saj naj bi pomagal pri zagotavljanju lepše polti.

Ker regrat kot omenjeno čisti kri, lahko pomaga tudi pri izbruhih aken.

Iz zapisanega lahko povzamemo, da je regrat pravi mali zaklad zdravja. Zaradi njegovega preprostega izgleda, ga sicer pogosto zamenjamo s plevelom, ne da bi sploh vedeli, kaj vse nam ima ponuditi. Čeprav ta zel pri zdravljenju težkih in resnih bolezni ne more nadomestiti zdravil, ki jih predpiše zdravnik, pa je lahko vseeno odlično pomagalo za blažitev različnih zdravstvenih težav.

 Julija Hedl