To so rastline s posebnimi zahtevami. V višino lahko zrastejo do 2,5 m. Plodovi so debelejši kot pri gozdni borovnici in tudi bolj zdravi (vsebujejo dvakrat več mineralov in trikrat več vitamina C). Sorte zorijo od začetka poletja do jeseni.

Ameriške borovnice izvirajo iz Severne Amerike. Naravna rastišča najdemo na vzhodu Kanade in v ZDA. Naravno so prisotne tudi v Evropi, na Japonskem, Novi Zelandiji.

Sajenje in gnojenje

Ameriške borovnice bodo dajale najboljši pridelek, če jim pripravimo kislo zemljo (pH med 3,8 in 5,0), bogato s humusom. Sadilna jama naj bo globoka med 40 in 60 cm in široka med 60 in 80 (100) cm. Zemljo pripravimo iz šote in kisle gozdne zemlje, lahko pa tudi uporabimo kisli substrat, ki je ravno pravšnje sestave za sajenje ameriških borovnic. Ameriško borovnico posadimo nekoliko globlje ali pa tako globoko, kot je rasla v drevesnici. Ker se z leti rastišče razkisli, je potrebno kisli substrat dodajati.

Površino okoli grmov zastiramo z iglicami (bor, smreka) ali lubjem (bor, smreka). Zastirka naj bo debeline približno 5 do 10 cm. Zastirko je potrebno stalno dodajati – približno na leto ali dve leti. Preprečuje prekomerno izhlapevanje vlage in rast plevelov.

Substratu za sajenje lahko dodamo tudi kislo mineralno gnojilo (gnojilo za sleče ali gnojilo za borovnice), in sicer 200 do 400 g. Gnojilo lahko dodajamo tudi kasneje (do 100 g) – največkrat pa po tem, ko poberemo ves pridelek, da si rastlina tudi nekoliko opomore.

Rez

Ameriške borovnice vzgajamo podobno kot črni ribez. Izrezujemo izrojene veje, ki jih nadomestijo mlade veje. Obrezujemo oziroma izrezujemo spomladi. Če ameriške borovnice posadimo na novo, močnejše poganjke porežemo na dve tretjini dolžine. Porežemo tudi zaradi zmrzali poškodovane poganjke – porežemo jih do prvega zdravega popka. Ker ameriške borovnice cvetijo dokaj pozno, skoraj ni skrbi za poznopomladansko pozebo cvetov.

Težave v nasadu

Velika težava je suša. Znaki na rastlini se kažejo v zastali oziroma slabi rasti, rjavenju listov od roba navznoter, cvetovi so modrikasti in ne beli, kot je normalno. Plodovi predčasno dozorijo in so neokusni. Težavo se da rešiti tako, da rastlino redno zalivamo v času cvetenja in plojenja.

Težavo povzročajo tudi preveč mokra tla. Na terenu, kjer voda zastaja in je substrat slabo odceden, rastlinam začnejo odmirati korenine. Prav tako rastline predčasno zaključijo z rastjo – listi se obarvajo tako kot v jesenskem času. Težavo lahko odpravimo z drenažo ali pa omogočimo odcejanje vode s sajenjem na v rahlo klančino.

V mokri in hladni pomladi in ob spomladanskih ohladitvah rastline napade bolezen monilija borovnica. Temu se izognemo s sajenjem odpornih sort, za zdravje nasada poskrbimo tako, da odstranjujemo mumije, ki so primarni vir okužb. Pograbimo jih v času spravila plodov ali jeseni. Nasad lahko tudi zmulčimo in tako preprečimo, da mumije okužijo rastlino. Ameriške borovnice lahko preventivno škropimo s primernim fungicidom pred cvetenjem v času odpiranja brstov.

Če na rastlinah ameriških borovnic opazimo rumeno listje ali slabšo rast, jim je potrebno dodati gnojilo. Zgodaj spomladi lahko na rastlinah opazimo tudi obžrte liste. Za to so lahko krive gosenice ali pa tudi vrabci. Pred vrabci lahko rastline zaščitimo z mrežo, gosenice pa lahko poškropimo s primernimi pripravki ali pa jih pobiramo ročno.

Uporaba plodov

 Jagode ameriških borovnic so zelo hranilne – bogate so s sladkorji, vitamini, kislinami, rudninami. Tako kot vsa jagodičja tudi ameriške borovnice spadajo med nizkokalorično sadje. Pomembne so v dietni prehrani in domačem zdravilstvu. Zaradi vsebnosti kislin, pektinov in aromatičnih snovi spodbujajo izločanje sline ter pomagajo pri prebavi. Zaradi vsebnosti kalija v jagodah pomagajo izločati vodo iz telesa. Čreslovina v jagodah deluje razkuževalno in ščiti stene ožilja. Naravno barvilo mirtilin (vsebujejo ga tako jagode kot tudi listi) pomaga pri zniževanju vsebnosti sladkorja v krvi.

Jagode borovnic so uporabne tudi v peki. Z njimi lahko spečemu številne dobre pite, peciva. Iz njih lahko stisnemo okusen sok. Najboljše pa so seveda sveže.

Tanja Kozar Planinšek