Najpreprosteje je to mogoče doseči tako, da se ne omejite na eno samo skupino rastlin, temveč čim bolje povežete dobre lastnosti trajnic, poleti cvetočih rastlin, čebulnic in lesnatih rastlin.

Barvni vzorci

Toda kje in kako začeti? Najbolje je, da najprej razmislite o vzorcu. Zelo priljubljeni so barvni vzorci. Barve delujejo na našo dušo. Greda, ki je vsa v belem, ali zasaditev s cvetovi v rdečih odtenkih – lahko si predstavljate, da bosta rezultata povsem različna, prav tako tudi naš odziv nanju. To pa še malo ni edini učinek, ki ga lahko dosežemo z različnimi barvami.

Stvari toplih barv z velikim deležem rdeče ali rumene se zdijo bliže gledalcu, hladni odtenki z veliko modre pa, nasprotno, bolj oddaljeni. Za majhne vrtove to pomeni, da lahko z modrimi in vijoličnimi cvetovi ustvarite navidezno globino tam, kjer je v resnici ni.

Svetle barve so primerne za zasaditve ob prostoru za počitek, ker žarijo tudi v temi.

Barvni krog

Katere barve pa se dobro usklajujejo med seboj? To ugotovimo z barvnim krogom. V tem krogu so prikazane naravne barve, ki jih določajo različne valovne dolžine svetlobe. Z uporabo tega kroga lahko natančno vidimo, katere barve so harmonične – to so druga poleg druge ležeče barve, kot so denimo rdeča, škrlatna in vijolična. Vidimo, kateri odtenki se najbolje dopolnjujejo in kateri se v svojem delovanju še okrepijo. Pri slednjih gre za tako imenovanem komplementarne barve, ki si v barvnem krogu ležijo točno nasproti, na primer modra in oranžna. Grede, ki so urejene v takem barvnem vzorcu, vedno delujejo celovitejše in bolje kot tiste, na katerih so barve nametane skupaj.

Listi rastlin

Gredo pa je mogoče zanimivo narediti tudi drugače. Poleg cvetov lahko uporabite liste rastlin. Lisasti, črtasti ali popolnoma prebarvani, beli, srebrni, rumeni ali rdeči – listi številnih vrst, predvsem trajnic in lesnatih rastlin, ponujajo vsaj toliko okrasne vrednosti kot cvetovi. Poleg tega, v nasprotju s cvetovi, niso na rastlini samo nekaj dni ali tednov.

Čas cvetenja

Za ohranitev skladne barvne kombinacije je predvsem pomembno, da pazimo na čas cvetenja. Rastline, ki smo jih predvideli za gredo, namreč ne smejo vse cveteti ob istem času. Kajti to bi pomenilo, da v preostalih tednih in mesecih na gredi ne bo ničesar zanimivega.

Vsekakor posadite rastline, ki so značilne za določen letni čas, vendar pa dodajte tudi vrste, ki cvetijo prej in pozneje.

Celo strokovnjaki si pri tem pomagajo s koledarjem cvetenja. Vanj mesec za mesecem vrisujejo cvetove, tako kot se odpirajo. Tako hitro dobijo pregled nad časi, v katerih ta ali ona barvna pika manjka, in lahko gredo ciljno dopolnjujejo. Stvar si boste poenostavili, če zasadite nekaj rastlin, ki dolgo cvetijo. Te poskrbijo za kontinuiteto na gredi. Tudi že omenjene trajnice z okrasnimi listi, vednozelene rastline ali rastline z več zanimivimi lastnostmi so dalj časa učinkovite. Na majhnem vrtu je ta okoliščina pomembnejša kot na velikem, ker na njem ne morete posaditi toliko rastlin.

Igra oblik

Poigrajte se tudi z oblikami, da boste na gredo vnesli strukturo in jo naredili zanimivo. To pomeni, da posadite skupaj čim bolj nasprotujoče si oblike rastlin z različnimi listi in cvetovi. Na senčni gredi tako denimo združite ploske liste hoste s finimi stebli japonskega šaša ali pa na sončni peščeni gredi vitke knifofije s cvetnimi šopi večbarvnega mlečka ali kroglasti okrasni luk s koprenastimi astrami. Celota deluje dobro, če se nekatere rastline vedno znova ponavljajo, lahko tudi v različni razporeditvi in številu, in tako poskrbijo za strukturo.

Na majhnem vrtu je bolje, da nobene vrste rastlin ne uporabite na veliki površini. Raje na gredi posadite različne skupine v ozkih pasovih, ki se lahko tudi večkrat ponovijo. Tako se izognete nelepim vrzelim na gredi in podaljšate čas cvetenja.

Pomembni robovi grede

Na klasičnih gredah trajnic v angleških nasadih so rastline vedno razporejene od nižjih (spredaj) proti visokim (zadaj). To višinsko stopnjevanje je povsem smiselno, obenem pa služi praktičnemu namenu, saj so visoke trajnice, ki se sicer rade poležejo, podprte z nižjimi.

Na robu grede naj bodo razporejene tiste vrste rastlin, ki so dolgo lepe in na ta način ohranjajo velikost zasaditve. Poleg priljubljene žive meje iz pušpana (pri nas ga zaradi napadov pušpanove vešče vse bolj zamenjujejo druge zimzelene rastline – igličaste ali pa z drobnimi listi) so primerne rastline za obrobe tudi bergenija, vrednik, volnati čišljak in homulica.

Pogosto sadijo zelnate trajnice, ki zrastejo višje, daleč zadaj, nižje spomladanske in zgodaj poleti cvetoče trajnice pa spredaj. Slednje se v mnogo primerih kmalu po cvetenju posušijo in za sabo pustijo rjave liste ali vrzeli. Takrat bi bilo dobro, da bi ena ali druga jeseni cvetoča rastlina v bližini posušene rastline ali pred njo svoje liste razširila in zakrila to mesto. Kompaktne in zato tudi za sprednji del grede primerne so na primer škrlatna homulica in nizke astre. Vendar ne pozabite, da so rastline živa bitja, in zato se lahko kljub vsemu načrtovanju zgodi, da sem in tja – predvsem v prvih letih – nastanejo vrzeli. Te zlahka zapolnite z enoletnicami.

Trajnice za majhne vrtove

Večletne, prezimno trdne trajnice imajo različne lastnosti, oblike in čas cvetenja. Pri majhnem vrtu upoštevajte naslednje nasvete:

– Četudi trajnice na splošno cvetijo razmeroma kratek čas, obstajajo tudi vrste, ki jih lahko označimo za razmeroma dolgo cvetoče. Pomembne so predvsem za majhne površine, kjer nimate možnosti, da bi v časovnem zaporedju cvetelo veliko različnih vrst. Obenem dajo gredi kontinuiteto. Te dolgo cvetoče rastline odprejo svoje popke večinoma junija ali julija in nato cvetijo več tednov ali mesecev. Izberite na primer mačjo meto (Nepeta), krvomočnico (Geranium) ali lepe očke (Coreopsis).

– Trajnice z več dobrimi lastnostmi imajo kot dodatek cvetovom še privlačne liste ali plodove. V to skupino spadajo tudi vednozelene in zimzelene vrste, kot sta bergenija (Bergenia) in sivka (Lavandula), pa tudi rastline z okrasnimi listi, kot sta hosta (Hosta) in tiarela (Tiarella).

– Tudi med trajnicami so robustnejše in dolgožive vrste. Te tvorijo trajno, nezahtevno osnovno ogrodje. Primerne so na primer potonika (Paeonia), maslenica (Hemerocallis) in teloh (Helleborus).

– Odpovejte se vrstam, ki se bohotno razraščajo, so zelo visoke in se razširjajo s semeni ali pritlikami.

Marjeta Hrovatin